S hudim navalom bolnikov se v teh dneh soočajo tudi na mariborski urgenci. Ne samo v Ljubljani, tudi v drugi največji bolnišnici pri nas, kaj takšnega ne pomnijo. Bolniki prihajajo zaradi zdravstvenih težav zaradi gripe, respiratornega sincicijskega virusa ali covida-19, ki so dodatno poslabšali stanje kroničnih bolnikov, v največ primerih pljučnih in srčnih.
Povečane obremenitve pripisujejo tudi pomanjkanju družinskih zdravnikov, zaradi česar bolniki pomoč iščejo na urgenci. "Zaradi sistema naročanja na primer bolnik na isti dan ne more do svojega zdravnika. Bolniki seveda težko vedo, kdaj je stanje nujno, zato prihajajo na urgenco, ki je zaradi tega povsem preobremenjena. S tem izgublja svoj primarni namen, kar pomeni, da je iz vse te mase bolnikov težko poiskati tiste, ki bi lahko zaradi neke situacije v zelo kratkem času umrli," je pojasnil specialist urgentne medicine v UKC Maribor Andrej Hohnec.
70 odstotkov takšnih, ki praviloma ne spadajo na urgenco
Če so leta 2021 sprejeli 91.000 bolnikov, jih bodo letos 110.000, kar je zelo pomembna razlika, je pojasnil urgentni zdravnik. "Delež teh res nujnih, življenjsko ogroženih, je bistveno nižji, čeprav je urgenca primarno namenjena prav tem bolnikom. Rekel bi, da je takšnih, ki urgenco potrebujejo takoj in so življenjsko ogroženi, le deset odstotkov. Sledijo bolniki, ki ne morejo do svojega zdravnika in bi se jim lahko stanje lahko poslabšalo, preden pridejo do pregleda. Takršnih, ki bi lahko pregled opravili pri svojem zdravniku, pa je kar okoli 70 odstotkov," je dodal zdravnik.
"Mi v bistvu obravnavamo ves spekter ljudi, tudi takšne, ki niso prišli do zdravnika in potrebujejo recept, ker jim je pač zmanjkalo zdravil ali pa so prišli le po napotnico," je še povedal Hohnec.
Na urgenci 12 ur
Prva vstopna točka je triaža (prvi pregled), kjer vsakega bolnika po vnaprej določenih pravilih opredelijo po stopnji nujnosti, po kategorijah, kako dolgo lahko čakajo na sprejem. Od modre kategorije, ki pomeni maksimalno štiri ure čakanja, do najvišje rdeče, ki pomeni takoj zdaj, saj je bolnikovo življenje ogroženo. "V grobem so pri nas sicer obravnavani v teh časovnih okvirih, problem so tisti težji bolniki, ki potrebujejo bolniško posteljo. V takšnih primerih se ta čas bistveno podaljša," pove zdravnik, ki opiše zadnji primer bolnika. Ta je bil v času tega intervjuja, ob 12-uri še vedno na urgenci. "Ker ni proste postelje in ima poleg osnovne bolezni še pridruženo gripo, bo verjetno sprejet šele po drugi uri. To pomeni, da je bil na urgenci okoli 12 ur, kar je veliko ur po izvedeni diagnozi. Takšnih primerov je veliko, ko se bo sezona gripe še bolj razvila, bo tega še več," je pojasnil zdravnik.
"Urgenca izgublja svoj primarni namen, kar pomeni, da je iz vse te mase bolnikov težko poiskati tiste, ki bi lahko zaradi nekega stanja v zelo kratkem času umrli."
Tega se najbolj bojijo
"V primeru, da na povprečni dan pride okoli 20 do 30 bolnikov več, bomo imeli povsem enak problem kot v Ljubljani," doda Hohnec.
In kaj pričakujejo v naslednjih dneh? Na božič so sprejeli kar 300 bolnikov, kar je veliko preveč za normalno delovanje sistema. Nekaj podobnega je pričakovati tudi za novo leto.
"Bo to v treh ali desetih urah
Zdravnik nam v prvi vrsti svetuje samozaščitno vedenje. Če se vam zdi, da je vendarle prehudo, da potrebujete pomoč iin ob tem ne morete do svojega osebnega zdravnika oziroma ste naročeni šele čez nekaj dni, bo pač treba na urgenco, saj druge možnosti enostavno ni. "Mi smo urgenca, in bomo pregledali vsakega, ki pride. Ali bo to v treh ali desetih urah, pa je drugo vprašanje. Ko bo prišel sem, ga najprej čaka triaža, to je tisti prvi stik, kjer bomo opredelili, kako nujno je, to pomeni, da bo v vsakem primeru pregledan," zaključi Andrej Hohnec iz UKC Maribor.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je sinoči v pogovoru za Odmeve na TVS opravičil za stanje v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru, "čeprav za to ni kriv". Po njegovih besedah razmišljajo o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor.
vanda.levstik@styria-media.si
Problem zdravstva je večplasten. Iz dela v tujini se vračajo ljudje , ki so celo delavno dobo živeli zunaj, sedaj naj jih pa naše zdravstvo zdravi, pa za to zdravstvo niso dali niti centa. Pri nas živi veliko tujcev, ki… ...prikaži več niti jezika ne znajo, penzijo dobivajo iz tujine, pri nas pa hočejo zdravnika. Itd. Itd.Takole ne bo šlo.
Zaradi naslova članka odprem članek da preberem kaki konkretno so ti neverjetni razlogi, zaradi katerih se zdravnikom nebodijihtreba bolniki pojavijo na urgenci. In kaj pove članek? Ljudje gredo tja, ker splošnega zdravnika nimajo. Nimajo izbranega, še kdo naj reče ja… ...prikaži več zakaj si ga pa izbrali niso, so si čist sami krivi. Zdravniška nesolidarnost tako prevalila posledice sabotaž na urgence. Osebje urgenc naj ukrepa ali izgori. Tale Članek plačala prebogata zdravniška mafijska zbornica
zato, ker je sistem totalno razjeban. ne znate ustvariti jasnega, varnega in razumljivega sistem, samo zato.