Sladkorna bolezen, sicer velika nadloga razvitega sveta je najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki jo ima že skoraj deset odstotkov odraslega prebivalstva, število obolelih pa skokovito narašča.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo še na dejstvo, da kar polovica ljudi obolelih sploh ne ve, da imajo diabetes. Raziskava Mednarodne diabetične zveze (IDF) je namreč pokazala, da je bolezen ugotovljena samo pri polovici oseb, ki jo imajo, od teh jih je le polovica deležnih zdravljenja, med njimi pa jih samo polovica dosega cilje zdravljenja in le polovica želene rezultate.
Izgubljamo kilometre, na koncu lovimo pomembne milimetre
V Sloveniji je torej okoli 50.000 oseb, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen. Po besedah diabetologa iz UKC Ljubljana Aleša Skvarča, se srčno-žilne bolezni pri bolnikih s sladkorno pojavijo tudi do 15 let prej, kot pri ostalih: "Nedopustne so ugotovitve, da polovica ne ve za svojo bolezen. Še več, tisti, ki imajo diagnostično potrjeno sladkorno bolezen, krvni sladkor jemljejo kot nekaj nenevarnega. Ključno je pravočasno odkrivanje in pravočasno zdravljenje bolezni. V prvih letih bolezni izgubljamo kilometre, da lahko na koncu lovimo pomembne milimetre," bil jasen zdravnik.
Ne umirajo zaradi sladkorja
Internist na UKC Ljubljana Matija Cevc je dodal, da oboleli prepoznajo simptome šele ob zapletih. "Sladkorni bolniki večinoma ne umirajo zaradi sladkorja kot takšnega, ampak zaradi zapletov, ki jih ta bolezen povzroča. To je pogost pojav zlasti pri diabetikih tipa 2, ki umirajo zaradi srčnega infarkta, pogosto imajo zaplete z žilami na nogah in vse kar iz tega sledi. Če bolezen pravočasno prepoznamo, jo obravnavamo in zdravimo, lahko takim ljudem podaljšamo kakovostno življenje," je dodal zdravnik in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Velika nevarnost, da bodo umrli zaradi kapi
Po besedah kardiologa Dragana Kovačiča iz Splošne bolnišnice Celje kar 60 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo umre zaradi srčno-žilnih bolezni. "Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilne bolezni. Pojavnost srčnega popuščanja kot končne točke srčno-žilnega kontinuuma je pri moških s sladkorno boleznijo 2.4-krat višja kot pri nediabetičnih vrstnikih in pri ženskah s sladkorno boleznijo kar petkrat višja kot pri nediabetičnih vrstnicah. Sladkorni bolnik je statistično enako ogrožen za nastanek srčne kapi, kot oseba brez sladkorne bolezni, ki je že doživela srčno kap. Pri slednjih je sicer 40 odstokov verjetnost, da se jim v naslednjih 5 letih ponovi."
Prepoznajte bolezen in storite kaj, saj trpi tudi družina
Število sladkornih bolnikov tako pri nas vztrajno narašča. Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti od 25 do 74 let je po podatkih anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v Sloveniji v letu 2016 znašal 6,9 odstotka. Leta 2017 je zdravila za zniževanje glukoze v krvi jemalo okoli 111.400 oseb, kar je dobra tretjina več kot leta 2008.
Zdravniki in društva še pozivajo, da se odzovete vabilom referenčnih ambulant, saj lahko tako pravočasno odkrijete sladkorne in druge srčno-žilne bolezni. "Osebam s sladkorno boleznijo priporočamo, da ob zdravem življenjskem slogu upoštevajo priporočila in navodila zdravnikov. Breme sladkorne bolezni je zelo veliko, najbolj ga občutijo družine bolnikov, saj se jim lahko kakovost življenja močno poslabša," je opozoril specialist kardiologije in vaskularne medicine Dragan Kovačič.
