Na javno podobo zdravništva med drugim vplivajo tako poročanje medijev kot tudi zdravniki sami z javnim obračunavanjem, so ugotavljali sogovorniki v razpravi Zakaj se zdravstvo in zdravniki v slovenski javnosti prikazujejo negativno v okviru skupščine Slovenskega zdravniškega društva. Pozvali so k povezovanju zdravniških vrst in spremembam sistema.
Novinarka Dela Milena Zupanič, ki je več let pokrivala področje zdravstva, je ugotavljala, da se v slovenskih medijih pojavljajo tudi pozitivni in nevtralni članki, a so negativni veliko bolj udarni in pritegnejo več pozornosti, "Mediji morajo preživeti na trgu, slaba novica je najboljše tržno blago," je dejala.
Med razlogi za negativni odnos do zdravstva je Zupaničeva naštela premalo denarja, nezadovoljne bolnike in slabo organizacijo dela. V zadnjih letih se je močno spremenil tudi socialni položaj novinarjev, ki delajo v negotovih delovnih pogojih, kar tudi vpliva na njihov odnos do vseh segmentov družbe, je ocenila.
Prizor iz slovenske zdravstvene ustanove.
Sodnih postopkov zoper zdravnike in zdravstvene ustanove je sicer relativno malo, a močno oblikujejo javno mnenje in ugled zdravstva, je izpostavil predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek. Pomembne za ugled zdravništva so po njegovem mnenju tudi stanovske organizacije, ki bi se morale mnogo prej vključiti v reševanje težav.
Zdravniki kot dežurni krivci
V imenu največje zdravniške organizacije je danes spregovorila predsednica zbornice Zdenka Čebašek-Travnik. "Zdravniki smo pripravni dežurni krivci za stranpota slovenskega zdravstvenega sistema. Zlonamerno prikazovanje opuščanja zdravniških vrednot ruši ugled zdravstva in stigmatizira zdravnike," je opozorila. Po njenih besedah so zdravniki izgubili zaupanje v sistem.
Po njeni oceni je s trenutno zakonodajo močno olajšano omejevanje zdravnikove moči v delovnem okolju. Zdravnike je ob tem pozvala, da se za večji vpliv v odnosu do odločevalcev povezujejo ter izobražujejo iz zdravstvene ekonomije in vodenja, prav tako pa naj odgovorno prevzemajo vodilna mesta.
"Največ slabih stvari o zdravnikih povemo zdravniki sami, namesto da bi jih rešili za zaprtimi vrati," je izpostavil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. "Če bi zdravništvo znotraj svojih vrst znalo prepoznati anomalije in jih za zaprtimi vrati znalo dostojno, strokovno in kulturno obvladovati, bi javnosti dalo drug signal," je prepričan tudi predsednik častnega razsodišča zdravniškega društva Teodor Pevec.
Kuštrin je tudi ocenil, da so zdravniki premalo ponosni kot poklicna skupina, vendar so v javnem sektorju "najbolj neodvisni, najmanj poslušni in zato nas ne marajo".
Kapetani posadke
Zdravniki tudi pozabljajo, da so odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, "kapetani posadke", a se tako ne obnašajo. Sami smo krivi, da ne upoštevamo standardov in normativov, je še dejal Kuštrin. Kritičen je bil tudi do premierja Marjana Šarca, ki da ne ve, kaj naj naredi z zdravstvom.
Za vse slabši zdravstveni sistem ni rešitve, ker ni nobene politične volje niti znanja, se je strinjal tudi predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. "Politika mora prevzeti odgovornost za nujne spremembe. Popravki slabega zakona niso rešitve," je pozval.
Ocenjuje namreč, da zdravniki v trenutni ureditvi izgubljajo nadzor nad svojo stroko, kar manjša zadovoljstvo, veča obremenitve in povečuje tveganje za izgorelost. Zato po njegovem mnenju slaba podoba zdravništva v javnosti ni presenetljiva.
