Začenja se tudi na urgencah, samo na ljubljanski so letos obravnavali že 350 poškodovanih kolesarjev. Kakšne so te poškodbe in kako jih preprečiti?
Kolesarjenje je v zadnjih letih postalo eno izmed najpopularnejših športov oziroma načinov rekreacije. Ker se začenjajo aktivnosti na prostem, je obremenitev kirurškega urgentnega bloka v naši največji bolnišnici v teh pomladnih dneh veliko večja. “Opažamo trend povečanja kolesarskih poškodb” pravi travmatolog Dr. Uroš Tominc.
Uroš Tominc, namestnik vodje urgentnega kirurškega bloka.
Zdravnik dodaja, da evidenc, s katerimi bi ločili poškodbe rekrerativcev od tistih, ki kolo uporabljajo za transport, pri njih ne vodijo, čeprav sam opaža razlike."Seveda so poškodbe gorskih ali cestnih kolesarjev malenkost drugačne od mestnih kolesarjev. Pri prvih gre za večje hitrosti, kar pomeni posledično večje energije, zato pri njih opažamo več hujših poškodb," nam je pojasnil namestnik vodje urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana.
V tem letu so na ljubljanski urgenci obravnavali že okoli 350 travmatoloških poškodb. Največji naval je seveda preko vikenda; zadnjega v marcu, ko je bilo toplo vreme, primerno za kolesarjenje, so tako obravnavali že 35 tovrstnih poškodb, prvi vikend v aprilu, ko je sicer v glavnem deževalo, so jih na srečo obravnavali manj (11).
Iz podatkov, ki so nam jih poslali iz UKC Ljubljana je razvidno, da se zdaleč največ kolesarjev poškoduje samih, največ zaradi padca. "Imeli smo že hude poškodbe trebuha, jeter, vranice, kar je lahko zelo grdo. Do njih prihaja zaradi udarca krmila v trebuh ali udarca v neko oviro pri padcu. Letos smo na primer že imeli eno takšno hudo poškodbo, to je poškodbo jeter pri otroku," se spominja naš sogovornik. “Najhujše poškodbe so tiste, ki pustijo dolgotrajne posledice. Prihaja tudi do smrti, sicer pa gre v glavnem za poškodbe hrbtenice ali prsnega koša.Te so sicer redke, jih pa tudi kdaj pa kdaj vidimo. Gre za visokoenergetske poškodbe, ki so ponavadi posledica velike hitrosti kolesarja ali srečanja z drugim, hitrejšim in težjim vozilom," pojasnjuje.
"Med hujše poškodbe spadajo tudi zlomi ramenskega obroča zgornjih okončin, nekaj je tudi zlomov spodnjih okončin, kar pa bolj poredko in se zgodi pri večjih hitrostih."
Na srečo so poškodbe s katerimi se srečujejo na največji urgenci v državi v glavnem lažje. Ljudje prihajajo z odrgninami in udrgninami, z zvini in to v glavnem v zapestjih, ko se poskušajo ujeti pri padcu. V takšnem primeru so odrgnjeni še komolci, ramenski obroč. Prihaja do udarcev v glavo, prask po obrazu...
Čelade in še enkrat čelade
Cestni kolesarji danes v glavnem že uporabljajo čelade, kar pa za mestne kolesarje ne velja. Ti verjetno izhajajo iz dejstva, da se peljejo počasi in zato niso ogroženi.
Po besedah travmatologa to vedno ne drži. "Problem tukaj je, da je okoli njih veliko drugih udeležencev prometa, na katere pa nimajo vpliva, zato zdravniki na urgenci ves čas poudarjamo pomembnost nošenja čelade, čeprav do službe s kolesom potrebuješ le pet minut," opozarja zdravnik.
"Čelada je ena izmed najpomembnejših zaščitnih sredstev, saj poškodba glave lahko prinese hude posledice. Vsega se seveda ne da preprečiti, pri nezgodi, kot je padec, pa seveda možnost neke resne poškodbe glave lahko bistveno zmanjšamo."
a tle pa ni zakona..25 kmh...pa obvezna registracija pa to..