Danes obeležujemo svetovni dan Parkinsonove bolezni, s katero v Sloveniji živi približno 9000 posameznikov. Gre za počasi napredujočo degenerativno nevrološko bolezen, ki ni ozdravljiva. Najpogosteje prizadene starejše, moške pogosteje kot ženske. Strokovnjaki ob tem poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja te bolezni.
Zdravljenje Parkinsonove bolezni poteka z blaženjem simptomov s kombinacijo zdravil, terapij in kirurškim zdravljenjem. Bolezen je napredujoča, prav tako ni znan natančen vzrok za njen nastanek.
Nevrologinja Nina Zupančič Križnar z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na petkovi okrogli mizi z naslovom Aktivno v življenje s Parkinsonovo boleznijo pojasnila, da se bolezen izraža v motoričnih simptomih, kot so tresenje, pa tudi v nemotoričnih simptomih. Izmed slednjih je naštela psihološke težave, bolečine v križu, rokah in ramenih ter omotico. Razlog za težave je v pomanjkanju hormona dopamina v možganih zaradi propadanja celic.
Nevrolog Dejan Georgiev z ljubljanske nevrološke klinike je ocenil, da je v Sloveniji okoli 9000 bolnikov z omenjeno boleznijo, nekateri pa najverjetneje še niso diagnosticirani. Po njegovih besedah nekateri strokovnjaki tveganje za razvoj bolezni povezujejo s stikom s pesticidi, vplivajo pa tudi genetski dejavniki.
Slovenija ima po besedah predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in nevrologa na ljubljanski nevrološki kliniki Zvezdana Pirtoška v UKC Ljubljana enega redkih centrov v Evropi, kjer bolnike obravnavajo različni strokovnjaki in jim predvsem v pozni fazi bolezni nudijo še dodatno pomoč.
Parkinsonovo bolezen je leta 1817 prvič opisal angleški zdravnik James Parkinson. Poimenovanje Parkinsonova bolezen pa je leta 1867 prvič uporabil francoski nevrolog Jean-Martin Charcot.
V multidisciplinarno ekipo so med drugim vključeni nevrologi, fizioterapevti, logopedi, psihiatri, dietetiki, pa tudi specializirane medicinske sestre za Parkinsonovo bolezen.
Specializirana medicinska sestra Lidija Ocepek je poudarila, da bolezen ne prizadene le bolnika, pač pa tudi njegovo družino. Po njenih besedah so pogosto še posebej prizadeti mlajši odrasli, kjer lahko hitro pride do napredovanja bolezni.
Zato je izpostavila pomen pogovora z bolnikom in njegovimi bližnjimi. Na ljubljanski nevrološki kliniki po njenih besedah zaradi obremenjenosti nevrologov dodatne informacije o bolezni, zdravljenju in stranskih učinkih bolnikom nudi specializirana medicinska sestra.
Spregovoril je tudi bolnik s Parkinsonovo boleznijo Jože Šprohar, ki je pojasnil, da je sam sprva opazil počasnejše gibanje in zatem tresenje rok. Simptome so sicer prvi opazili drugi, in ne on sam. Izpostavil je terapevtski pomen namiznega tenisa.
