"V srednji Soški dolini je že dolgo prisotna epidemija bolezni zaradi azbesta, ki ji še ni videti konca. Grozljivih posledic bi bilo manj, če bi odgovorni pravočasno ukrepali. Sedaj nas skrbi, kako bodo izpusti iz sosežigalnice Salonit Anhovo vplivali na bolno dolino. Od odgovornih pričakujemo hitre in učinkovite odločitve za zaščito zdravja ljudi," opozarja splošna zdravnica v Desklah Nevenka Mlinar, ki se je prva podpisala pod pozivom, v katerem zdravniki od odločevalcev zahtevajo takojšnje ukrepanje. Zdravnike skrbi morebitno povečanje obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo.
Poziv je do zdaj podpisalo že 314 zdravnikov in zobozdravnikov, odgovorne z ministrom za okolje Simonom Zajcem na čelu pa pozivajo, da najkasneje do 6. marca pričnejo s postopkom za izenačitev dovoljenih emisij za sežig in sosežig. Želijo namreč, da se dovoljene emisije znižajo vsaj na raven, ki je dovoljena za sežig oziroma na raven, kot jih pri izpustih škodljivih snovi v zrak določa Svetovna zdravstvena organizacija.
Pozivajo tudi ministra za zdravje Aleša Šabedra, da s ciljem ohranjanja zdravja ljudi aktivno spodbuja in sodeluje pri uresničevanju zahtev iz poziva zdravnikov ter tako zastopa interese ogroženega prebivalstva.
Povečanje količine odpadkov za sežig
Poziv so zdravniki in zobozdravniki širše Goriške regije pripravili decembra lani, podprla pa ga je tudi skupščina zdravniške zbornice. Zaskrbljeni so zaradi dogajanja v srednji Soški dolini. "Gre za območje, ki ga je zaznamovala večdesetletna proizvodnja azbest-cementnih izdelkov, zadnja leta pa cementarna-sosežigalnica tam vse večji delež energije pridobiva s sežigom odpadkov, tudi nevarnih," so zapisali. Pri Arsu namreč teče postopek, ki nakazuje namero za povečanje količine odpadkov za sosežig za skoraj četrtino.
Po azbestu rakotvorni benzen
Leta 2018 je bilo iz Anhovega v zrak izpuščeno 2609 kilogramov benzena, kar predstavlja 40 odstotkov vseh industrijskih emisij benzena v zrak pri nas, so pojasnili in dodali, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) benzen uvršča med rakotvorne spojine prve nevarnostne skupine, pri katerih ni varne meje izpostavljenosti.
Sežiganje mora biti pregledno in nadzorovano
Pri načrtovanju sežigalnic in sosežigalnic odpadkov in oceni njihovega vpliva je po besedah Mirana Brvarja s centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana treba nujno upoštevati tudi posebnosti že prisotnih lokalnih onesnaževalcev, na primer druge industrijske obrate. "Delovanje slovenskih sežigalnic mora biti pregledno in nadzorovano, vendar predstavniki slovenske industrije Evropski komisiji, ki pripravlja dokument »Best Available Techniques (BAT) Reference Document for Waste Incineration«, niso poslali podatkov o uporabljenih tehnologijah in izpustih v okolje, zato Slovenija, poleg le še treh vzhodnih držav EU, ni vključena v poročilo EU o sežiganju odpadkov," je ponazoril Brvar.
Tako se postavlja standarde
Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela in športa na UKC Ljubljana je spregovorila o azbestu, s katerim se je začela ukvarjati v začetku 90. let. Kot je dejala, je dve leti preživela v Anhovem in zelo natančno spoznala delavce v tovarni in ves anhovski arhiv od leta 1920. "Zakaj sem naredila ta uvod? Zato, ker je pregled skozi anhovske arhive pokazal, da se ja ta tovarna v vsem svojem času zelo striktno držala normativov. V glavnem so vabili tako imenovane strokovnjake, ki so jim govorili, kaj je dovoljeno in tega so se nato natančno držali. V 70. letih so tako imeli strokovnjaka iz Svetovne zdravstvene organizacije iz bližnje države, ki jim je rekel, da naj standard spustijo na eno vlakno na kubični centimeter. Naj vas opozorim, da je ta vrednost za
delovno mesto 0,01, za okolje pa ima še štiri dodatne ničle za decimalko. Torej, kar so naredili, standard je bil takrat 172 delcev na kubični centimeter in so ga spustili na eno vlakno. Iz tega lahko vidite, če bi gospod rekel namesto 1 vlakno 100-krat manj, bi danes imeli vsaj 200 manj bolnih," je ponazorila strokovnjakinja, ki je opozororila, da se iz te zgodbe lahko naučimo, da so standardi, ki so postavljeni, postavljeni v odvisnosti od postavljalcev standardov.
"Ob tem lahko samo obnemiš"
"Tisto, kar predlagamo, apeliramo, je, da se dodatno ne onesnažuje okolja, ki je že onesnaženo, ker bodo najhujše posledice nosili ljudje. Teh škodljivih posledic ne vidimo takoj, to vidimo lahko morda šele čez 20, 30, 40 let," je dodala Dodič Fikfakova. "To da imamo stoletno onesnaževanje doline z največjim karcinogenom, kar jih poznamo, in dovolimo dodatno onesnaževanje s težkimi kovinami, s pahi, s sosežigom, ki ima dovoljeno dvakrat večjo vrednot kot jo imajo sežigalnice - lahko samo obnemiš, ker to pomeni, da gre za osnovno nespoštovanje človeka, jaz kot zdravnik to razumem tako. Vsak, ki misli, da posledic ne bo, si zatiska oči," je še opozorila priznana strokovnjakinja.
Otroci še bolj ogroženi
Zdravniki so še opozorili, da so otroci bistveno bolj občutljivi za neugodne vplive iz okolja, ker imajo še ne dovolj razvit imunski sistem, prav tako jim še rastejo pljuča, ki so tudi bolj občutljiva. "Zlasti zavezujoči bi morali biti podatki najnovejših raziskav, da je 33 odstotkov astme pri otrocih do 14. leta posledica onesnaženosti zraka s PM2,5 delci. Z ustrezno okoljsko zakonodajo glede dovoljene ravni PM delcev bi torej lahko preprečili tretjino primerov otroške astme," je povedala Marina Praprotnik iz Pediatrične klinike.
Zdravniki iz območja Anhovega poznajo družine, kjer so trije sorojenci zboleli in umrli zaradi mezotelioma ali pljučnega raka. V ambulanti v Desklah je v zadnjih 20 letih 82 ljudi zbolelo zaradi mezotelioma.
Azbest povzroča bolezni pljuč in drugih organov, tudi raka pljuč in raka prsne ali trebušne mrene, raka grla in jajčnikov. Nakazujejo se tudi povezave z rakom žrela, želodca in debelega črevesa. "Maligni mezoteliom je sicer redek, a izredno agresiven rak. Lahko se pojavi tudi zaradi majhne izpostavljenosti azbestu," je pojasnila Majda Pohar z NIJZ.
Po njenih podatkih je od leta 1961 do 2016 bilo v Sloveniji 849 novo ugotovljenih primerov mezotelioma. Incidenčna stopnja malignega mezotelioma je po njenem največja v goriški regiji.
