"Zdaj vemo, kako stres vpliva na raka, odkrili smo celo, kako to preprečiti"

Študija na laboratorijskih miših je pripomogla k temu, da znanstveniki po novem veliko bolje razumejo, kako kronični stres vpliva na razvoj rakavih matičnih celic. Kot poroča Medical News Today, so celo odkrili, kako preprečiti ta negativen vpliv na organizem.

Danes je znano, da kronični stres vpliva na duševno in čustveno ter fizično zdravje posameznika, raziskave pa so kronični stres povezovale s kognitivnimi motnjami in večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, pa tudi prebavil. Nekatere prejšnje študije so tudi pokazale, da stres vpliva na hitrejši razvoj rakavih obolenj. 

Stres vpliva na rakaste matičnih celic

Po besedah Keith Kelley, ki je sodelovala v raziskavi, je "že dolgo znano, da tumorji sestojijo iz različnih tipov celic, ki imajo bistveno drugačno stopnjo malignosti," vendar so prav matične celice tiste najbolj zlobne. "Preživijo po vseh agresivnih terapijah, saj imajo osupljivo možnost samoobnove in njihov potencial je preprosto strašljiv,"  je pojasnila znanstvenica in dodala, da gre za eno od prvih študij, ki je rast rakavih matičnih celic povezala s stresom.

Znanstvniki so ob tem  predlagali še strategijo, ki bi lahko preprečila učinke mehanizmov stresa na rakaste celice. "Lahko ubijete vse celice v tumorju," je dodala Kelleyeva iz Univerze v Illinoisu v Chicagu, "če pa ne boste uničili matičnih celic, bo tumor še naprej rasel in potem metastaziral," je še pojasnila. 

Da bi ugotovili, kako stres vpliva na rast rakavih celic pri glodalcih, so jih raziskovalci namestili v zaprte prostore in jih nato razdelili v dve skupini. Prva, kontrolna skupina je bivala v udobnih in večjih ograjenih prostorih, glavni namen pa je bil, da niso bile izpostavljenje stresu. Drugo, ekspirimentalno skupino miši so za mesec dni zaprli v majhen prostor.

Njihovi tumorji so rasli hitreje

Kmalu po začetku študije so strokovnjaki ugotovili, da je skupina miši izpostavljenim stresu začela kazati vedenjske spremembe, ki kažejo na depresijo in anksioznost, njihovi tumorji pa so rasli hitreje. Ugotovili so tudi, da imajo tumorji pri raku na dojkah pri miših iz eksperimentalne skupine, večje število rakavih matičnih celic. 

Rezultati njihove študije, objavljene v reviji Journal of Clinical Investigation so pokazali, da je ta ključni adrenalin. Miši, ko bile pod stresom, so namreč imele veliko višje ravni tega hormona kot miši v kontrolni skupini. Pri miših iz eksperimentalne skupine, ki je prejela zdravilo, ki je blokiralo ADRB2, ki je receptor za epinefrin ali adrenalin - hormon, ki nastaja v sredici nadledvične žleze, so bili rakasti tumorji manjši, pa tudi število rakavih matičnih celic je bilo manjše.

"Ko govorimo o stresu, najprej pomislimo na kortizol, za katerega se ve, da uničuje imunski sistem. Neverjetno je, da je bila v tem primeru raven kortizola nižja in to po mesecu dni izpostavljenosti stresu," je dejal Quentin Liu, raziskovalec s kitajske univerze .

Kako adrenalin spodbuja razvoj matičnih celic raka?

Avtorji študije so pojasnili, da ko se ta hormon veže na receptor ADRB2, interakcija poveča raven encima laktat dehidrogenaze (LDH). Ta aktivira gene, povezane z razvojem in rastjo raka, kar spodbuja rast rakavih celic. "Ti podatki pojasnjujejo, kako povečana raven adrenalina, ki ga povzroča kronični stres, spodbuja rast raka dojk, tako da deluje neposredno na matične celice raka,"  je dejal Liu.

Rešitev v vitaminu C

Pri proučevanju ravni epinefrina pri 83 ženskah z rakom dojk so sicer ugotovili, da imajo ženske s povišanimi koncentracijami adrenalina, več tega encima v tumorjih. To so ugotovili po biopsiji. 

Znanstveniki sedaj verjamejo, da je rešitev v vitaminu C, ki blokira proizvodnjo LDH: "Rezultati kažejo, da je vitamin C lahko novo in učinkovito terapevtsko sredstvo, ki cilja na rak pri bolnikih s kroničnim stresom,"  je zaključil Liu.