"Tudi, če pridete zelo zgodaj in rečete, klopa sem dobil, včeraj me je pičil, ne moremo veliko narediti za vas. Damo vam lahko navodila o tem, na kaj morate paziti, da se vam doma kaj ne zgodi, na primer zapora dihanja, kar je sicer skrajni primer," dolgoletne izkušnje s pacienti, ki jih je pičil okuženi klop, opiše družinska zdravnica in specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček.
Zdravnica ob tem doda, da na srečo dve tretjini okužb mineta brez simptomov oziroma so ti blažji, podobni gripi.
Pri tistih, ki te sreče nimajo, pa so zapleti hudi, saj kar 94,6 odstotka ljudi potrebuje v povprečju 14-dnevno hospitalizacijo. "Lahko samo čakamo in gledamo, na kaj vas bomo dali; na kisik, celo umetna pljuča, bodo to zdravila proti bolečini, proti možganskemu edemu, proti bruhanju. Nič ne moremo narediti, absolutno nič," klopni meningoencefalitis (KME), bolezen, za katero ni zdravila, opiše zdravnica.
Značilne tri faze bolezni
Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti.
"Bolezen useka z vso močjo"
"Najprej se pojavijo lažni gripozni znaki, potem lažno obdobje zazdravitve in zatem bolezen, ki useka z vso možno močjo. Že če so vnete samo možganske ovojnice, je dovolj hudo - popularni znak pri tem pa je tog tilnik. Možno je tudi vnetje možganovine, kar pomeni hude motnje, ki jih ljudje zamenjajo celo z možgansko kapjo; težave z govorom, motnje koncentracije, zbranosti, hude motnje spomina, lahko tudi različne stopnje nezavesti in vse do kome. Če temu dodamo še vnetje hrbtenjače, so znaki hudi, vse do pristanka na umetnih pljučih," je dejala specialistka družinske medicine.
Redki brez trajnih posledic
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve: "Posledice okužbe so tako rekoč pri vseh. Tiste kratkotrajnejše trajajo tja do enega leta, spremljajo jih res hude težave s koncentracijo, glavoboli, razpoloženjske motnje, depresija in jokavost. Prvo poletje po zbolevnosti je treba nositi klobuk, ker nastanejo glavoboli, ki so že ob kratkotrajni izpostavljenosti soncu nevzdržni. Kakovost življenja zelo trpi, delovna nezmožnost traja nekaj mesecev in še enkrat, možne so dosmrtne posledice," še poudari zdravnica, ki priporoča cepljenje.
"Cepljenje je najučinkovitejši ukrep. Že po drugi dozi je zaščita skoraj devetdeset odstotna, s tretjo pa več kot devetdeset odstotna," pove Kapčavar Gučkova. Po njenem vzrok za nizko precepljenost ni v plačljivosti cepiva, temveč slaba osveščenost med ljudmi.
Na vrhu po okuženosti
Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot so gozdni delavci ali lovci, ga priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.
Cepite se pred začetkom toplejšega obdobja
Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev.
Čeprav je prvi poživitveni odmerek potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, strokovnjaki poudarjajo, da tudi po pretečenem času cepijo samo enkrat: "Pri cepivih je tako, da nikoli ne začenjamo s cepljenji znova, vedno dodajamo odmerke," je pojasnila strokovnjakinja s področja epidemiologije na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgić Vitek. "Raziskave so pokazale, da vendarle obdržimo eno spominsko imunost, ko je enkrat človek popolno cepljen, popolno pomeni tri doze v določenih razmikih, zadošča le oživitvena doza, četudi smo precej zamudili," je dodala Kopčavar Gučkova.
vanda.levstik@zurnal24.si
Ode, kaj pa je življensko okolje klopa? Pri nas ga lahko fašeš na dvorišču. Vi v mestih pa ga pač nimate.
Napačno razmišljanje. Klopni meningitis ni nalezljiva bolezen, kot gripa in druge zelo nalezljive bolezni, ki se širijo v ubanem okolju kapljično in s stikom z okuženo osebo. Za take bolezni mora poskrbeti država. Oseba, ki se giblje v življenskem prostoru… ...prikaži veču klopa, je sama odgovorna za morebiten ugriz in okužbo.
če mene vgrizne v roko ali nogo vzamem motorko in vek šnajdn al kak se že reče