Čeprav gripo in prehlad ponavadi mečemo v isti koš, se obolenji med seboj kar precej razlikujeta.
PREHLAD
Pojavlja se vse leto, vendar je pogostejši jeseni in pozimi.Običajno se začne z bolečinami v grlu. Oteženemu požiranju sledijo drugi znaki: izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in suh kašelj. Prehlad se običajno konča po tednu dni. Včasih traja tudi do 2 tedna, pri blagih okužbah pa samo 2 do 3 dni. Vse skupaj lahko nekaj dni spremljata rahlo povišana telesna temperatura (37,5) in slabše počutje.
Prehlad povzroča okoli 200 različnih virusov.
Seveda tudi pri prehladu lahko pride do zapletov, do vnetja srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinuzitisa) ter do okužb spodnjih dihal, med katerimi je najpogostejša in najnevarnejša pljučnica.
GRIPA
Gripa je hujše obolenje od prehlada. Je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Običajno jo spremljajo zvišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost.
Pri gripi se naše počutje nenadoma poslabša.
Že v roku nekaj ur smo lahko popolnoma nemočni. Boleče grlo spremlja visoka vročina od 39 in celo 40 stopinj. Vsi našteti simptomi povzročajo slabo počutje in nas prisilijo, da nekaj dni ostanemo v postelji. Splošna utrujenost in slabo počutje pa lahko trajata tudi do 3 tedne. Pogost zaplet gripe je pljučnica, na kar morajo biti še posebej pozorni ljudje, ki imajo težave s srcem in pljuči.
V nasprotju od prehlada gripo povzročajo le trije tipi virusov, bolezen pa je sezonske narave, od novembra do marca.
Priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje:
- Zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Če ni časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali ob manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še bolj koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršenkoli šport, ki zboljšuje splošno telesno pripravljenost (kondicijo) in s tem krepi naš imunski sistem. "Pretiravanje s telesno aktivnostjo ni priporočljivo, " dodajajo na NIJZ.
- Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo v sadju in zelenjavi. "Ni dokazov, da prehranski dodatki, ki vsebujejo večje od priporočenih količin vitaminov ali mineralov, dejansko zmanjšujejo tveganje za gripo ali drugo akutno okužbo dihal," dodajajo naši strokovnjaki.
- Opustitev kajenja in izogibanje prostorov, ki so zakajeni ali slabo prezračeni. Večkratno prezračevanje prostorov je vsekakor priporočljivo, še posebej, če se v njih zadržuje oziroma sobiva več oseb (npr. v vrtcih, šolah, pisarnah ...). Kajenje vsakodnevno poškoduje obrambo dihal pred okužbami, saj slabi gibljivost drobnih migetalk na površini celic dihal, ki omogočajo odstranjevanje sluzi in delcev. Dihala kadilcev so bolj podvržena akutnim okužbam, infekcije so po poteku dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.
- Dojenčkov v tem času ne vodimo v nakupovalne centre, kjer je veliko ljudi in s tem tudi večja možnost, da se okužijo in zbolijo. Malčki naj počakajo doma pri stari starših. Okolij, kjer se zbira veliko ljudi in so tesno skupaj, naj se izogibajo vsi, ki jih respiratorne okužbe bolj ogrožajo, predvsem tisti z okrnjenim imunskim sistemom.
"Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še bolj pogost prenos pa je posreden, preko onesnaženih površin."
Tisti, ki so že zboleli, naj upoštevajo osnovna higienska navodila:
- Kašljanje v dlan poveča možnost, da bomo infekcijo prenesli na svoje bližnje, zato kašljamo vedno v rokav.
- Po uporabi papirnate robce odvržemo v koš za smeti in jih ne odlagamo na površine.
- Prav je, da smo doma in se izogibamo tesnejših stikov z drugimi, dokler imamo vročino, močno kašljamo in smrkamo.
- Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal naj ne uporablja istega pripora, kozarcev, brisač, da ne okuži družinskih članov.
Pozabli ste dodat, da naj ne hodijo z gripo v bolnice, ker je v tem času imunski sistem oslabljen, tam pa lahko dobiš pnevmokok in zboliš za pljučnico (pneumonia). Bolnice so gojišča bacilov.