Nos je zelo pomemben del človeškega telesa, saj ima pomembno vlogo pri dihanju, vohu in ustvarjanju zvoka našega glasu. Nos je tudi prva obrambna linija dihal.
Njegova notranjost je obdana z vlažno, tanko sluznico, ki segreva in vlaži hladen zunanji zrak ter proizvaja lepljivo sluz, na katero se vežejo prah in drugi majhni delci, ki lahko dražijo pljuča.
Znanstveniki samo potrdili več kot sto let staro teorijo
Obliko nosu podedujemo od prednikov, čeprav o nas pove še nekaj več. Britanski zdravnik in antropolog Arthur Thomson je na primer že v 19. stoletju dokazoval, da so dolgi in ozki nosovi pogosti v regijah s hladnejšim in bolj sušnim podnebjem. Krajši in širši nosovi pripadajo ljudem iz krajev, kjer je toplo in vlažno.
Če je tako imenovana Thomsonova teorija temeljila na raziskovanju ostankov človeških lobanj, je skupina sodobnih strokovnjakov to staro teorijo samo še potrdila na živih ljudeh in to s pomočjo revolucionarne 3D tehnologije.
Znanstveniki, ki so svoje izsledke objavili v reviji PLOS Genetics, so preučevali nosove prebivalcev Zahodne Afrike, južne Azije in severne Evrope.
Izmerili so jim širino in dolžino nosnic, razdaljo med njima, velikost nosu, dolžino nosne kosti in zunanjo površino nosu. Kot so zapisali, njihova analiza potrjuje Thomsonovo tezo, ki govori, da oblika naših nosov ne zavisi izključno od genov.
Širše nosnice so povezane s predniki, ki so živeli v toplih in vlažnih območjih, kar potrjuje ugotovitev, da je podnebje najpomembnejši dejavnik pri razvoju tega dela človeškega telesa, so zapisali.
Ožje nosnice so prilagojene na hladni zrak in omogočajo, da zaščitna membrana v nosu učinkoviteje ogreje in ovlaži zrak, ki je namenjen v pljuča. Vse to je prebivalcem s severa omogočilo lažje preživetje in seveda reprodukcijo.
Seveda podnebje ni edini odgovor za našo obliko nosu, veliko vlogo igrajo tudi kulturne preference. Tako so se "srečneži" z velikim nosom, torej prebivalci kultur, ki jim je takšen nos privlačen, zelo verjetno lažje razmnoževali. Svoje je naredila genetika in obrazec se je prenašal z generacije na generacijo.
dezurni@zurnal24.si