Na ministrstvu za zdravje, kjer ves čas zagotavljajo, da bo elektronsko naročanje omogočilo tudi večji pregled nad čakalnimi vrstami, so projekt začeli že leta 2008, elektronska napotnica je zaživela v začetku lanskega leta, sistem eNaročanja v specialistične ambulante pa še vedno ne deluje. Kdaj bo možno elektronsko naročanje, še ne ve nihče.
Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ), ki je nosilec projekta, se je to zgodilo zato, ker se kar četrtina izvajalcev do roka še ni vključila v sistem: "Elektronske napotnice že veljajo in se jih dnevno napiše nekje okrog 4.000, vendar je zaradi nepripravljenostim vseh izvajalcev, da bi eNapotnice tudi prejemali, trenutno potrebno poleg eNapotnice to tudi natisniti. Pričakovali smo, da bodo s 15.1.2017 vsi izvajalci sposobni z sprejem eNapotnice, " pojasnjujejo.
Sistem je torej nepopoln in ne zagotavlja, da bi lahko doma, preko svojega računalnika sami izbrali specialista. Prav lahko se zgodi, da se kljub veljavni elektronski napotnici ne bi mogli naročiti, pa tudi če, nam sistem ne zagotavlja, da bo naročilo tudi veljalo:"Glavne težave so predvsem v tem, da se vsi izvajalci, kljub intenzivnim aktivnostim za spodbujanje uporabe, še niso v celoti vključili v sistem in torej še ne omogočajo eNaročanja za storitve, ki jih izvajajo. Prav tako po primerjavi podatkov ugotavljamo, da ne poročajo o točnih čakalnih dobah. To je tudi eden od glavnih vzrokov, zakaj se je rok za popolno uveljavitev sistema zamaknil, saj ne moremo začeti splošne uporabo sistema, kjer eNaročanje še ni omogočeno za vse storitve in kjer so podatki o čakalnih dobah neskladni z dejanskim stanjem," so pojasnili na NIJZ.
Tudi Onkološki inštutut še ni v sistemu
Od vseh izvajalcev, ki ponujajo zdravstvene storitve na bolnišnično-specialistični ravni je bilo konec lanskega leta v sistem eNaročanja vključenih 431 izvajalcev, medtem ko se jih 131 še ni vključilo. To so, kot navajajo na NIJZ, predvsem koncesionarji, čeprav so med njimi tudi nekateri javni zavodi: "Javni zavodi, ki še niso vključeni v eNaročanje so Onkološki inštitut (OI), ter v okviru UKC Ljubljana Klinični inštitut za radiologijo in Klinika za nuklearno medicino. Tudi nekateri drugi še ne ponujajo terminov in ne poročajo o vseh storitvah, jih izvajajo.Vzrok je v tem, da v nekaterih ustanovah poteka popolna prenova informacijskega sistema , to je na primer OI, drugi imajo organizacijske težave pri prehodu iz papirnih čakalnih knjig na elektronske, nekateri pa s povezovanjem storitev, ki jih izvajajo, z novim šifrantom zdravstvenih storitev," dodajajo.
Da šifrant oziroma določanje zdravstvenih storitev povzroča težave, poročajo tudi prenekateri zdravniki, ki bolnike napotujejo na pregled: "S strani zdravnikov je bilo največje število pritožb nad vsebino šifranta Vrst zdravstvenih Storitev (VZS), ki jih pripravljajo strokovnjaki na NIJZ," so nam dejali v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer dodajajo, da so 11. januarja prejeli dopis s katerim jih je NIJZ obvestil, da preklicuje roke, ko bi naj prenehali z obveznim tiskanjem napotnice na za to predvidenem posebnem obrazcu: "NIJZ novega točnega datuma za izenačenje nam NIJZ zaenkrat še ni podal," so zapisali.
Kako (bo) deluje sistem?
Ko bo sistem v celoti deloval, si bo lahko uporabnik prek posebne spletne strani naročanje (ali prek portala Zvem za tiste, ki imajo elektronski podpis) sam izbere izvajalca za storitev, na katero je napoten, našel najkrajšo čakalno vrsto in se prenaročil na ustreznejši datum in prejel opomnik, kdaj ima pregled.
vanda.levstik@zurnal24.si
Nesposobnost državnih birokratov . Tudi E javna uprava ne deluje kot je potrebno. Za vsa dodatna vprašanja moraš na UE . V Sloveniji imamo mlade fante dijake in študente ,ki obvladajo programiranje v nulo in bi bili pripravljeni izvajati tovrstne… ...prikaži veče spremembe pod strokovnim mentorjem ,vendar jim tega nihče ne omogoči . Silicijev dolina je v birokraciji .