Čaka nas drugi premik ure v letu. Zgodil se bo v nedeljo 29. oktobra zjutraj ob treh, ko bomo urine kazalce premaknili za eno uro nazaj.
Zadnja nedelja v oktobru pomeni nekakšen simbolični prehod v zimo. Uro premaknemo za eno uro nazaj, kar pomeni, da se začne daniti že prej, vendar se s tem hitreje začenja noč. Zmračilo se bo že okoli 17. ure popoldne in kar naenkrat se bomo z dela vračali v mraku.
Od nedelje naprej se bomo v Evropski uniji spet ravnali po standardnem času, odkar je bila sprejeta direktiva o usklajenem prestavljanju ure.
Poslovili se bomo torej od poletnega časa, na katerega smo prešli 27. marca in se ob znova vprašali, kakšen smisel ima vse to. Res je, da bomo pridobili uro spanca, vendar se bo hitreje znočilo, s čemer bomo izničili vse prednosti, ki nam jih je dal poletni čas.
Stemnilo se bo prej, opravke po službi bo treba prilagoditi, najtežje pa bo seveda tistim z otroki, ki bodo tako lovili že zadnje minute svetlobe za sprehod ali igro na prostem
Premik urinih kazalcev posega v naš biološki ritem, kar pomeni, da lahko vpliva tudi na naše počutje, so pokazale raziskave. Prav tako so ugotovile, da prestavljanje ure močneje vpliva na mlajše ljudi in otroke.
Prava zabava čaka starše dojenčkov ali nekoliko starejših otrok, ki hodijo spat ob določenih urah. Če se otrok zbuja zjutraj ob šestih, se bo po premiku ure zbudil že ob petih. Ura za nočni počitek bo zanj prezgodnja, čeprav bi otrok že spal. Otrok bo zato razdražen in zaspan.
Strokovnjaki opozarjajo, da jih je najbolje privajati postopoma. Če je bil njegov čas za spanje na primer ob 21. uri, bo to za njega po novem pomenilo ob osmih zvečer. Predlagajo, da ga v posteljo položite pol ure pozneje, torej ob pol devetih zvečer. Sprva bo verjetno nekoliko razdražljiv, vendar bo že v nekaj dneh ujel svoj ritem. Ob tem velja, da se je treba strogo držati ure.
Kaj pa splošno zdravje otrok?
Britanski strokovnjaki so ugotovili, da s prestavitvijo ure na zimski čas telesna aktivnost otrok zaradi manj dnevne svetlobe po koncu šolskega dne v trenutku upade za pet odstotkov. Glede na to, da se današnji otroci manj gibljejo, je ta podatek še kako pomemben.
Strokovnjaki iz londonske Šole za higieno in tropsko medicino so opazovali otroke stare med pet in 16 let v petih različnih državah. Vsi otroci so okrog zapestja nosili senzorje za gibanje, s katerimi so merili, koliko in kdaj se otroci gibajo. Ugotovili so, da je najpomembnejši čas za otrokovo gibanje prav popoldanski čas, ki ga bo s premikom ure nazaj seveda spet manj.
Podarili bi jim dvesto popoldanskih ur
Prav zaradi tega so vlade raznih držav v zadnjih letih večkrat razpravljale o tem, da bi uro čez celo leto pustili na poletnem času, a predloga niso nikoli izvedli. Z upoštevanjem tega predloga, bi otrokom v popoldanskem času podarili dvesto svelih popoldanskih ur na leto, s čimer bi povečali otrokovo aktivnost s 33 na 35 minut na dan.
Po mnenju vodje raziskave Anne Goodman se to na prvi pogled ne zdi veliko, a lahko to pomebno vpliva na otrokovo zdravje. Dodaja, da bi bil to eden zelo pozitivnih ukrepov, saj bi vplival na vse otroke, tako na mestne kot podeželske in bi bil učinkovitejši od večine drugih vladnih ukrepov za javno zdravje. “Zaradi premika ure, ki nas čaka ta konec tedna, se bo aktivnost otrok po svetu zmanjšala za pet odstotkov,” je dejala.
