Igor Muževič, predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine PRAKTIK.UM, se je v imenu zdravnikov družinske medicine v javnem pismu odzval na idejo, da bi zdravniki družinske medicine morali dvigniti normo za opredeljevanje bolnikov. Zmotila ga je po njegovem strokovno nevzdržna izjava generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar. Po njenih besedah je namreč glavna težava nedostopnosti do družinskih zdravnikov sprejet dogovor najvišjem limitu glavarinskih količnikov1895. "Vemo, da je več zdravnikov, ki imajo več opredeljenih pacientov, in storitve kljub temu izvajajo kakovostno," je bila kritična Mlakar.
Zadnji žebelj v krsto javnega zdravstva
Po besedah Muževiča so ZZZS in nekaj akterjev "upostošili" zanimanje za družinsko medicino. Kot je zapisal, "bi na vsak način radi pridobili status zabijalca zadnjega žeblja v krsto javnega osnovnega zdravstva. Tokrat se sklicujejo na lastno domišljijo, da je mogoče storitve opravljati kakovostno tudi ob višji glavarini. Res? Tudi kirurgi lahko kakovostno in strokovno neoporečno amputirajo ude vsem poškodovancem, ki pridejo k njim. Problem, ki ga ZZZS v svojem birokratskem vztrajnostnem momentu ne zmore ponotranjiti, je samo eden. Tako poškodovanci kot kirurgi bi namreč raje videli, da se jim poškodovani udi ohranijo, ne pa amputirajo. Za to pa je potreben čas."
Po Muževičevih besedah tudi družinska medicina potrebuje čas za kvalitetno obravnavo."Trenutno imamo le slabo dostopen tekoči trak," opozarja. Zdravniki si zato želijo dodatne kadre, "da postanemo vsaj dobro dostopen tekoči trak, kjer vsi dobimo hitro, splošno in zadovoljivo zdravstveno oskrbo. Če pa želimo iz splošne medicine narediti pravo družinsko medicino, moramo preseči logiko tekočega traku. In to je možno zgolj z nižanjem glavarinskih količnikov."
Ni časa za kakovosten odnos z bolnikom
"Zgolj to nam bo omogočilo, da bomo lahko razvijali partnerski odnos z bolnikom in zdravstvene težave posameznika naslavljali na način, ki ga poznamo zgolj v literaturi in se ga naučimo tekom specializacije, v praksi pa ga je sedaj zaradi pomanjkanja časa nemogoče izvajati."
Da zdravniki potrebujejo čas za pacienta Muževič ponazori s podatkom, da le 50 odstotkov pacientov jemlje zdravilo skladno z navodili zdravnika. "Kaj pomaga dostopnost do predpisa terapije, če zajeten delež bolnikov predpisane terapije ne jemlje ustrezno, ker nima razvitega zaupanja do osebnega zdravnika? In kako naj zdravnik, ki nima časa, s profesionalnimi motivacijskimi prijemi, ki so del kurikuluma naše specializacije, vpliva na koristno ali škodljivo vedenje svojih bolnikov," se sprašuje družinski zdravnik.
"Seveda je to le vrh spregledane ledene gore nenaslovljenih težav bolnikov. Koliko duševnih motenj, zasvojenosti, škodljivih navad itd. ostane povsem neprepoznanih, ker gre za tabu teme, ki jih bolniki pri svojem zdravniku odprejo zgolj v primeru zadostnega zaupanja in ustrezne količine razpoložljivega časa v ambulanti? In koliko od kompleksnejših ter bolj občutljivih težav se v ambulanti, ki deluje po tekočem traku, sploh lahko ustrezno obravnava? Ker eno je prepoznavanjestisk in težav, drugo pa pridobivanje soglasja bolnika za njihovo ustrezno oskrbo. Za takšno soglasje bolnik potrebuje zaupen odnos, čas in občutek, da s svojo težavo vstopa v varen prostor, kjer bo obravnavan kot oseba in ne kot produkt na proizvodni liniji."
Pometanje pod preprogo
"Gre za enormne družbene probleme, ki jih pometamo pod preprogo. In nihče v državi ni bolj umeščen v sistem in nima tako širokih kompetenc za reševanje vsega tega kot prav zdravnik družinske medicine.To, da ne izrabimo omenjenega dejstva, je za družbo neprecenljiva izguba.
"Družinski zdravniki imamo izdelane rešitve, ki bodo stabilizirale in okrepile družinsko medicino. Predali smo jih strateškemu svetu in uživajo podporo vseh največjih zdravniških organizacij. Zato nikakor ne bomo dali priložnosti nekaj glasnim posameznikom, ki so že od prej znani po povzročanju škode v zdravstvu, da spremenijo naše delo v mesoreznico zdravstvenih tegob bolnikov. To funkcijo že sami izvrstno opravljajo," odprto pismo zaključi družinski zdravnik.
Družinski zdravniki imajo najman za 1000 premalo pacientov. Način obravnave se je bistveno spremenil. Po zdravila ne hodimo več, pošljemo na mail. Tudi napotnice gredo na mail. Po telefonu zdtavnik na kratko obdela težavo, seszra izda elektronsko napotnico.
Ta bolnik nima kaj govoriti in kaj iskati v javnem zdravstvu. Naj gre predpisovat drogo k privatnim podnetnikom, da ga stlačimo kamor sodi.
no ja, takole je bilo zadnjič pred mnogimi leti, ko sembil pri svojem osebnem zdravniku, čakalnica polna, čakanje v nedogled, pa poslušanje razlag prisotnih, en ima musklfibr od igranja tenisa pa rabi bolniško potrdilo, drugi rabi bolniško potrdilo, ker je… ...prikaži več padel pri kolsarjenu, tretju rabii obnovo bolniške in tako sem ugotovil da najbolje da grem, ker tukaj - pardon tam - so vsi za potrdilo o bolniški, jest pa nočem it na bolniško, samo karton bi rad, da se lahko prikažem pred dr. medicine dela.