Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek "tihi ubijalec", saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic.
Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel. Bolezen se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih, je pojasnila predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Jana Brguljan Hitij.
Povišan krvni tlak lahko zelo dobro zdravimo in preprečimo njegovo delovanje na telo. Pri tem je tudi zelo pomembno, da za diagnozo krvni tlak izmerimo pravilno, saj je ta po besedah Primoža Dolenca z oddelka za hipertenzijo "zelo dinamična in izmuzljiva spremenljivka".
Kdaj si izmerimo krvni tlak?
" Krvni tlak je v populaciji porazdeljen glede na Gaussovo krivuljo. Ugotovili so, da je to vrednost, ki na splošno v populaciji velja 140/90 mmHg in da krvni tlak nad to vrednostjo prinaša povečano tveganje za nastanek kardiovaskularnih dogodkov."
Ključno je, da bolniki poznajo svojo bolezen in sodelujejo pri zdravljenju. Predstavniki stroke namreč opažajo, da bolniki pogosto ne jemljejo predpisanih zdravil. Če bolniku izmerijo mejno vrednost krvnega tlaka in ocenijo, da tveganje ni preveliko, krvni tlak najprej skušajo regulirati z zmanjševanjem soli in telesne teže ter povečanjem telesne aktivnosti.
Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem opozorila predvsem na prekomeren vnos soli in natrija, ki je neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak in druge kronične bolezni. Priporočen dnevni vnos vrednosti soli je pet gramov oz. ena čajna žlička. Glavni viri soli so kruh, konzervirana hrana, suhomesnati izdelki in hitra prehrana.
Farmacija služi!