Na toksične učinke ftalatov so najbolj dovzetni noseče ženske, otroci in najstniki. Navzoči so lahko v plastificiranih materialih v številnih proizvodih, od kablov in prevlečenih tkanin do športne opreme. Potrošniki lahko pridejo v stik z njimi z zaužitjem, prek kože ali z vdihavanjem prašnih delcev.
Evropska komisija bo sedaj omejila uporabo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP ) uredba pa bo začela veljati junija 2020, sporoča Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
V igračah prepovedani, vendar...
V otroških igračah so te kemikalije že prepovedali, čeprav še vedno odkrivajo njihovo prisotnost, kar je razvidno tudi iz številnih odpoklicih igrač, še opozarjajo na ZPS.
Uporaba ftalatov DEHP, DBP in BBP je prepovedana v vseh igračah in izdelkih za otroke. Ftalati DINP, DIDP in DNOP pa so prepovedani v izdelkih, ki so namenjeni temu, da jih otrok vnaša v usta. Ftalati DEHP in DBP (preizkušeno na živalih ali enoceličnih organizmih): so toksični za reproduktivne organe, lahko motijo hormonsko delovanje in zmanjšujejo kakovost sperme.
Vsebujejo jih lahko šminke, šamponi, parfumi, tekstilni izdelki, preproge, pohištvo, plastična embalaža, najdemo jih tudi v notranjosti avtomobilov, v mnogih izdelkih iz PVC-ja, osvežilcih zraka.
Znanstveniki so dokazali, da povečana vsebnost ftalatov v telesu vpliva na razvoj bolezni, kot so astma, rak dojk, diabetes tipa 2 in težave s plodnostjo.
Prehranjujete se doma
Prehranjevanje v restavracijah in verigah s hitro prehrano poveča količino ftalatov v telesu, ugotavlja spomladi objavljena ameriška študija. Raziskovalci so pri tistih, ki so prejšnji dan jedli zunaj, ugotovili kar 35-odstotno povečanje ravni teh zdravju škodljivih kemikalij.
Pri tistih, ki so dan prej jedli izven doma, so raziskovalci ugotovili za 35 odstotkov večjo izpostavljenost tem za zdravje nevarnim snovem, ki jih sicer v industriji dodajajo v embalaže za živila, vsebujejo pa jih tudi številni drugi izdelki; na primer čistila za tla, mila, lepila in šamponi.
Mladostniki najbolj izpostavljeni
Ftalati so povsod, kar je zaskrbljujoče, je raziskavo Univerze George Washington v ZDA povzel britanski The Guardian. Še posebej dovzetni so mladostniki, ki sicer pogosto in v družbi prijateljev jedo zunaj. Ti so imeli za 55 odstotkov višje ravni kemikalij v telesu v primerjavi s tistimi, ki so jedli doma.
Noseče ženske, otroci in najstniki so najbolj dovzetni za toksične učinke kemikalij, ki motijo hormone, zato je pomembno najti načine z omejitev te izpostavljenosti.
Vpliv na IQ otroka
Če je plod še pred rojstvom izpostavljen kemikalijam oziroma ftalatom, ki jih uporabljamo v naših domovih, bo njegov inteligenčni kvocient v obdobju šolanja nižji, pa piše v nekolikostarejši v študiji objavljeni v reviji Plos One.
Študijo so opravili strokovjaki z Univerze Columbia, ki so pred tem dokazali vpliv ftalatov na nerojenega otroka in na kasnejši razvoj astme. Tokrat so spremljali 328 nosečnic in nato njihove otroke do dopolnjenga sedmega leta, ko so opravili IQ test.
Raziskava je dokazala, da so imeli nižji inteligenčni količnik sedemletniki, katerih mati je bila v prvem tromesečju nosečnosti izpostavljena višjim koncentracijam ftalatov. Ti otroci so imeli v povprečju nižji IQ za sedem točk, kar po mnenju strokovnjakov pomeni znatno zmanjšanje v primerjavi s povprečjem. Ti otroci bodo imeli lahko po ocenah raziskovalcev težave pri šolanju in službi v poznejših letih.
Proizvajalci igrajo se na karto sej ne bodo pogruntali če delamo po starem