V noči na nedeljo bomo kazalce premaknili na zimski čas in imeli možnost nekoliko daljšega spanca. Ob treh zjutraj zato urine kazalce premaknite na drugo, imejte pa v mislih, da bodo številne pametne naprave uro premaknile kar same.
Zmeda in prilagajanje
S premikanjem ure na poletni čas smo začeli, da bi prihranili na energiji, danes pa naj bi bili s tem povezani predvsem številni stroški. Ekonomist William F. Shughart iz Univerze Utah je ocenil, da je leta 2007 v ZDA zaradi premikanja ure med 500 milijoni in milijardo dolarjev izgube. Zaradi premikanja s poletnega na zimski čas in obratno moramo namreč prilagajati računalniške aplikacije, zmeda nastaja pri poslovnih sestankih in tako dalje.
“Sprememba ure na zimski ali poletni čas ima na porabo elektrike neznaten vpliv,” so nam pojasnili v Elektro Gorenjska. V današnjem času se namreč po njihovih izkušnjah prihranke pri porabi električne energije lahko ustvarja z učinkovitejšo rabo le te: “Namestitev varčne razsvetljave, uporaba energetsko varčnih aparatov za gretje in hlajenje ali z izrabo obnovljivih virov energije, denimo energija sonca, energija vode, toplotne črpalke, biomasa in podobno”.
Menijo pa, da premik ure na poletni oziroma zimski čas pozitivno vpliva na učinkovitost dela zaposlenih, “ki delajo na terenu ter tudi na varnost pri delu, saj se tako več dela opravi pri dnevni svetlobi”.
V Sloveniji prestavljamo uro v skladu z evropsko direktivo o ureditvi poletnega časa. Evropska komisija vsakih pet let objavlja razpored z datumi začetka in konca poletnega časa.
-
Preberite še: Premik kazalcev vpliva tudi na zdravje
anja.scuka@zurnal24.si
jz bi prestavil se za eno uro naprej, da ko pridem domov, da je še kaj dneva. Grem ponoci, vracam se ponoci, tja do zacetka marca. Glede bioritma no ja ene zmesa vse, pa ce je res ali pa ne.
Premikanje je neumnost. Če pa delavci na terenu želijo več opraviti pri dnevni svetlobi jim pa lahko delodajalci tud sami ustrezno uredijo urnik dela.