Črna na Koroškem je že od danes na osnovi včeraj objavljene uredbe v uradnem listu razglašena za ogroženo območje zaradi covida-19.
Občina je že nekaj dni v slovenskem vrhu po deležu aktivno okuženega prebivalstva. Ta je za torek znašal 1,463 odstotka, kar je rahlo manj kot dan prej. Največje žarišče je Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem s stotimi okuženimi.
Minister @tomazgantar je izdal Odredbo o razglasitvi območja Črne na Koroškem kot ogroženo območje zaradi nalezljive bolezni COVID-19.
— Ministrstvo za zdravje (@MinZdravje) October 7, 2020
Minister ob obisku Koroške: "Odredba je namenjena lažjemu premeščanju zaposlenih in ne pomeni omejitev gibanja za prebivalce." pic.twitter.com/z1IyiktxHD
Uredba ministra za zdravje je sicer izdana na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih. Ta določa, da je "epidemija nalezljive bolezni pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje."
V členu še piše:
- Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
- Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.
- Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije, epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.
To ne pomeni omejitev gibanja
Po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki je danes v okviru vladnega obiska na Koroškem, to ne pomeni omejitev gibanja za prebivalce, temveč formalno podlago za zagotavljanje pomoči tej občini. "To pomeni samo možnost dodatne kadrovske pomoči, manj pravnih ovir," je razložil minister ob obisku v SB Slovenj Gradec.
Na obisku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec sem se srečal z vodstvom in zdravstvenim osebjem. Bolnišnica je dobro pripravljena na 2. val epidemije, verjamem, da se z dobro organizacijo, komunikacijo in medsebojno pomočjo virusu lahko uspešno zoperstavimo.#OstaniZdrav #Koroska pic.twitter.com/POZ4ZANsjM
— Tomaž Gantar (@tomazgantar) October 7, 2020
Ta regijska bolnišnica je od ponedeljka tudi bolnišnica za covid-19. Trenutno zdravijo štiri tovrstne bolnike, na voljo imajo deset postelj. Intenzivno zdravljenje bolnikov s covidom-19 v Slovenj Gradcu ni predvideno, saj za to nimajo na voljo kadra in zmogljivosti.
Topolščica kot covid bolnišnica?
Ob robu obiska je minister potrdil, da potekajo pogovori o tem, da bi Bolnišnico Topolšica v celoti uredili kot bolnišnico za covid-19 s sto posteljami. Vsebinsko lahko dejavnosti Bolnišnice Topolšica prevzamejo tudi druge bolnišnice, je še dodal.
Direktor bolnišnice Jurij Šorli je za Radio Slovenija pojasnil, da zaradi arhitekturnih omejitev pri njih ni mogoča hkratna obravnava bolnikov s covidom in ostalih. Za slednje, gre v glavnem za bolnike s pljučnim rakom, bi morali zato poiskati drugo lokacijo. Sicer bi za bolnike s covidom potrebovali dodatno število zdravstvenih delavcev. "Vsaj 100 sester in približno trideset zdravnikov, ki jih bolnišnica nima," je dodal. Po njegovem bi za preureditev bolnišnice potrebovali vsaj tri tedne časa.
Od kod kader?
Direktor klinike Golnik Aleš Rozman je glede tega na dopoldanski novinarski konferenci dejal, da se trudijo, da bi vsakega bolnika s covidom-19 še naprej hospitalizirali v njemu najbližji bolnišnici. Tudi če bo Topolšica vzpostavljena kot centralna bolnišnica za covid-19, po njegovih pojasnilih ne bo mogla biti edina bolnišnica, ki bi zdravila te bolnike, saj imajo premalo postelj. Po Rozmanovih besedah še ni dorečeno, od kje bi lahko pripeljali dodaten kader za oskrbo bolnikov s covidom-19.
V UKC Ljubljana na meji zmogljivosti
Covid-19, UKC Ljubljana
dezurni@zurnal24.si
