Kar se reproduktivnega varstva tiče, je naša država med prvimi v Evropi in Slovenija je bila med prvimi, ki je začela z izvajanjem amniocenteze in nuhalne svetline: "Začelo se je koncem sedemdesetih in bili smo pionirji v nekdanji Jugoslaviji, saj so naši predhodniki že takrat vedeli, za kako pomemben del zdravstvenega varstva gre. Bliskovit razvoj se je začel v osemdesetih letih in marca leta 1981 smo skladno z razvitimi evropskimi državami uvedli amniocentezo," je začetke preiskav za odkrivanje morebitne nepravilnosti ploda opisala predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Nataša Tul - Mandič.
Po amniocentezi še nuhalna svetlina
Za pregled nuhalne svetline se danes po njenih besedah odloči okoli osemdeset odstotkov vseh nosečnic v Sloveniji. Pri tej preiskavi z ultrazvokom merijo tekočino, nabrano pod kožo v zatilju zarodka v zgodnji nosečnosti. S tem lahko napovejo možnost kromosomskih in drugih nepravilnosti ploda.
Downovega sindroma bistveno manj
V tem času se je izjemno zmanjšalo število rojenih otrok z downovim sindromom: "Leta 1981 so lahko odkrili le šest odstotkov plodov s kromosomsko nepravilnostjo, v zadnjih letih je teh odkritij 85 odstotkov, kar je zelo pomembno, saj si starši želijo vedeti, kako se plod razvija," je dodala.
Danes se v Sloveniji rodi med pet in deset otrok na leto, ki imajo downov sindromm. Večina njihovih meter se za pregled nuhalne svetline ni odločila, pri nekaterih pa bil ta test lažen: "To je zato, ker medicina ni stoodstotna. Še vedno narava ve več," je še dejala Mandič Tulova.
Zdravniki s posebno licenco
Kakovost opravljenega pregleda nuhalne svetline je odvisna zlasti od usposobljenosti ginekologa, ki mora za opravljanje takšnih pregledov imeti posebno licenco, pa tudi od kakovosti in sodobnosti ultrazvoka. Zdravnikov, ki imajo takšno licenco - obnavljati jo je treba vsako leto, je pri nas okoli 35, smo še slišali na novinarski konferenci.
Amniocenteza zahtevna pa vendarle uspešna preiskava
Če nuhalna svetlina odkriva verjetnost za nepravilnost ploda, z amniocentezo tudi dejansko ugotovijo downov sindom in druge genetske napake pri plodu. V začetku 80. let je bilo pri nas samo nekaj takšnih preiskav na leto, danes jih imamo 1200 in 1300, je pojasnil Gorazd Rudolf s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko. Preiskava je zahtevna, zato so možni tudi zapleti. Kot so povedali na novinarski konferenci, se eden na dvesto posegov lahko konča s splavom.
Pomembna tudi psihološka pomoč
vanda.levstik@zurnal24.si