V prvem letu pandemije covida-19 se je razširjenost anksioznosti in depresije po svetu povečala za 25 odstotkov, je razvidno iz znanstvenega poročila, ki ga je marca letos objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). "To je poziv vsem državam, naj več pozornosti namenijo duševnemu zdravju svojih prebivalcev," je opozoril Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Tudi v Sloveniji beležimo porast duševnih stisk in motenj, kljub temu pa večji delež ljudi ne poišče pomoči. NIJZ s kampanjo Nisi okej? Povej naprej želi zmanjšati stigmo duševnega zdravja ter izboljšati poznavanje in razumevanje težav.
Svoje doživljanje depresije, ko si povsem na tleh, v temni luknji, je na okrogli mizi delila Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska športnica, ob prelomu stoletja ena najboljših slovenskih atletinj. Na olimpijskih igrah v Sydneyju je leta 2000 je v teku na 800 metrov osvojila izjemno četrto mesto. V Sloveniji je bila prva, ki je dosegala vrhunske rezultate v tej disciplini, ženska, ki je hkrati pri nas prva tekla pod dvema minutama.
Tokrat je spregovorila o depresiji, težki bolezni s katero se je soočala po rojstvu drugega otroka. Pravi, da jo je pot vrhunske športnice popeljala do potlačitve tistih globokih čustev, kar je pripeljalo do globoke poporodne depresije. "Vzorkov je bilo več. Konstantna navodila trenerjev, v svoji vrhunski karieri sem jih imela kar osem. Si kot v nekakšni vojski. Ko ti nekaj ni všeč, reagiraš, trener tega ne razume in čustva si primoran potlačiti. Na koncu tudi to streniraš in na koncu si kot robot," slabe strani vrhunskega športa opiše Brigita.
Občutki in čustva, ki jih izkušamo, niso nikdar zares pozabljena, ampak se nalagajo. Živa so pokopana in pridejo na plan kasneje – lahko v mnogo grših oblikah. Brigita pravi, da se začelo, ko je bila tudi zaradi hormonov najbolj ranljiva, po nosečnosti. Na dan so prišla tudi čustva, potlačena v otroštvu, ko je veliko časa preživela med zidovi bolnišnic.
Ker so emocije pomemben del nas, jih moramo ozavestiti, kar pa močno vpliva na naše zdravje. "Tretji vidik vrhunskega športa je konec kariere, kar je posebej težko predvsem za moške. V času vrhunskih rezultatov prihaja do močnih impulzov, ki jih je po koncu treba nadomestiti, kar pa je izredno težko. Tvoje telo je polno adrenalina še tri leta po tem. Tudi tega takrat nisem vedela," je povedala Brigita, ki je opozorila, da je "odvajanje" od vrhunskega športa prav tako zahteven proces.
In kdaj je udarilo na plano? Pravi, da je predolgo čakala, čeprav je bilo veliko znakov. Na začetku je bilo zelo težko, saj si ni priznala, da je depresivna. "Vedno sem bila pozitivna oseba, vendar je bila to neka maska," je dodala.
."V športni karieri veliko tega potlačimo. Potem naenkrat udari, kot da bi te nekaj stisnilo. Temu pravim, kot da bi te povozil tovornjak. Obstaja indijski pregovor: Najprej perje, potem opeka in nato tovornjak... Prvo leto sem si odpočila od 14-letne kariere v vrhunskem športu, potem pa me je udarilo."
Prvi, ki mu je povedala, je bil mož. Ta ji sprva ni verjel, kar se je pozneje spremenilo. "Druga, ki sem ji povedala, je bila 80-.letna teta, ki me je razumela. Odšla sem k zdravnici. Ker se nisem strinjala z antidepresivi, pravzaprav sem se odločila, da je to zame zadnja možnost, sem se odločila, da je pač treba nekoga imeti ob sebi, s katerim lahko govorim."
Okrevanje ob duševnih težavah je vračanje v vsakdanje življenje. Po besedah priznane psihiatrinje Vesne Švab gre za subjektiven proces, na katerega vplivajo številni dejavniki. Podpora bližnjih, odprti pogovor o težavah in dejstvo, da si je za okrevnje treba vzeti čas so med pomembnejšimi.
Obdobje teme
Brigita se je odločila, da se na to težko pot poda sam, čeprav kot je dejala, tega ne svetuje vsem. Ker se je dobro poznala, poznala svoje telo, in je pred tem že imela izkušnjo, se je odločila poskusiti. "Je pa bilo to zelo težko obdobje, sama mu pravim obdobje teme. Le po tri minute na dan sem imela dobro obdobje in takrat sem planirala. Na začetku so bili ti koraki majhni, sama jim pravim otroški."
Včasih so stiske tako močne, da potrebujemo strokovno pomoč, a to ne pomeni, da smo šibki. Švabova pravi, da smo kot družba in država dolžni vzpostavljati kakovostno in dostopno mrežo služb, ki bodo ljudem pri roki in ki bodo odgovorile na njihove potrebe. "Ljudje z duševnimi motnjami so enako potrebni pomoči kot ostali bolniki," je poudarila.
Danes je Langerholčeva ambasadorka prve nacionalne kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji, ki z leti sicer upada, a je vedno visoka. Po besedah vodje kampanje Nuše Crnkovič z NIJZ, je stigma sestavljena iz stereotipov in predsodkov, negativnih notranjih občutij in diskriminacije. "Oseba je depresivna in zato lena, to me iritira, zato z njo ne bom šel na kavo," je navedla primer.
vanda.levstik@styria-media.si
