Po tem, ko so minuli teden, ko je bil na počitnicah prvi del šolarjev, zaznamovali predvsem oblaki in megla, bo v tednu, ko bodo na počitnicah ostali učenci, zaznamoval predvsem ekstremni mraz. Vremenoslovci napovedujejo temperature celo do - 20 stopinj Celzija.
V hudem mrazu telo toploto izgublja hitreje, kot proizvaja, zato lahko pride do podhladitve. Kako torej najbolje poskrbeti za ohranjanje telesne temperature?
1. Priskrbite si ledveni pas
Tradicionalna kitajska medicina uči, da moramo pozimi biti v bolj mirujočem stanju in ohranjati energijo, saj je zaradi ogrevanja telesa porabimo več, kot jo lahko dobimo iz okolice. Zimski čas kitajska medicina tesno povezuje z ledvicami, ki prestavljajo element vode. Zato je za ohranjanje telesne toplote pozimi najbolj pomembno, da sta spodnji del hrbta in trebuh vedno na toplem. Najbolje deluje ledveni pas, ki je lahko iz katerega koli materiala, nošenje pa je praktično neopazno.
2. Več spanja
V zimskem času je počitek izrednega pomena, veliko bolj kot pa v drugih letnih časih. Zelo moramo biti pozorni na to, koliko energije uporabimo in poskrbeti, da se ne iztrošimo. Pomembno pa je, da se poslušamo in poskrbimo, da imamo dovolj počitka, tudi če to pomeni, da spimo kakšno uro dlje v primerjavi z ostalim delom leta.
Prenizka telesna temperatura oslabi sposobnost razmišljanja, zato oseba ni vedno zmožna ukrepati. Če telesna temperatura pade po 35 stopinj Celzija, je potrebno začeti ogrevati z odejami in suhimi oblačili ter poklicati zdravniško pomoč.
3. Topla prehrana
V oporo telesu pri ohranjanju temperature je lahko tudi pravilna prehrana. Če pozimi jemo toplo hrano, nam bo v splošnem bolj toplo. Hrana, ki je po kitajski medicini primerna za zimske mesece, je sestavljena iz paprike, čebule, pora, mlade čebule, špargljev, datljev, buč, marelic, breskev, češenj, granatnih jabolk, orehov, dagenj, krapov, jastogov, sladkovodnih škampov, kozjega mleka, kumine, klinčkov, komarčka, česna, svežega ingverja, kopra, muškatnega oreščka in janeža.
Zdravniki kitajske tradicionalne medicine pa odsvetujejo uživanje banan, grenivke, kaki, zelena solata, soja, radič, paradižniki, lubenice.
4. Več beljakovin in maščob
Nižje ko so zunanje temperature, večja je presnova beljakovin in maščob. Pozimi zato užijete več maščob, a pazite, da bo dovolj tudi beljakovin in ogljikovih hidratov. Za zimski čas, posebej za zimske športe, pa so pomembni še kalcij, železo, magnezij, cink, folna kislina, vitamina C in E ter dovolj natrija in kalija. Odlične za mrzle dni so predvsem maščobne kisline iz družine omega-3, zlasti nenasičene. Dobrodošle so ribe in suho sadje.
5. Šilce alkohola ali topla kava?
Alkohol pospeši prekrvavitev, zato nam, ko spijemo kozarec alkohola, postane zelo vroče. Kri butne v obraz, ki je v neposrednem stiku z mrazom, zmanjša pa se prekrvitev naših vitalnih organov. Zaradi nizke temperature v naši okolici se prekrvitev osredotoči predvsem na ogrevanje naše kože. Zato ob uživanju alkohola notranja temperatura našega telesa pravzaprav upade. Zaradi toplote, ki nas na videz oblije ob uživanju alkohola, telo tudi ne sproža tresavice zaradi mraza. Topla pijača pozimi vsekakor pomaga, vendar ne alkohol niti ne kava, ampak čaj ali čista juha. Kofeinu se izogibajte, saj širi žile.
V izjemno hladnih obdobjih se povečajo možnosti za srčni napad. Nizke temperature namreč povzročijo zoženje žil, kar upočasni krvni pretok in preskrbo s kisikom, poviša pa se krvni pritisk, kar povzroči obremenitev srca in lahko pri bolj izpostavljenih privede celo do srčnega napada
6. Oblecite se v plasti
Prvi sloj oblačil mora pustiti koži dihati in prepuščati pot, posebno pri športnih aktivnostih se priporoča spodnje perilo iz posebnih materialov, ki vlago iz kože vežejo nase, od tam pa izhlapi. Druga plast naj bo izolacijska, njena naloga je zadrževanje telesne toplote in vpijanje potu. Sem spadajo volneni puloverji in telovniki, ki grejejo tudi mokri. Vrhnji sloj varuje pred zunanjim hladom in mokroto, zato naj bo iz vodotesnih tkanine, ki pustijo dihati.
7. Vložki v čevlje
Hladne noge so pravzaprav naravna strategija telesa za ohranjanje toplote v mrazu. Ko so izpostavljene mrazu, telo poskuša ohraniti svojo notranjo temperaturo z oženjem majhnih krvnih žil pod površino kože. To omogoči, da več krvi ostane v središču telesa, tako da jedro ostane toplo. Mrzle noge so posledica premraženosti ali potenja v kombinaciji z mrazom, zato poskrbite za preventivo. Čevlji naj bodo topli in nepremočljivi, med nogo in ledeno mrzlimi tlemi pa ustvarite večji razmik na način, da v zimske čevlje daste volnene vložke.
8. Gibanje in dihanje skozi nos
Najboljši način za to, da preprečimo občutek mraza, je gibanje, s katerim pospešimo srčni ritem in na tak način telo ogrejemo. Pomembno je tudi, da pozimi ne zanemarimo športnih aktivnosti na prostem. Gibanje na mrazu bo okrepilo našo zdravstveno kondicijo. Pri tem pa moramo biti pozorni na zadosten vnos hranil, saj telo v mrazu že brez športnih aktivnosti kuri več, predvsem sladkorjev. Šal preko nosu in ust je koristen, saj z njegovo pomočjo povečamo vlažnost neposredno vdihanega zraka skozi nos, zmanjšamo izgubljanje vode, pa tudi temperaturo zraka zvečamo že pred vstopom v nos. Vsekakor dihajte skozi nos, ker ima nos veliko vlogo pri segrevanju in vlaženju zraka.
9. Dovolj tekočine, da sluznica ni izsušena
Telo na mrazu ne potrebuje le več sladkorjev, nujno potrebuje tudi tekočino. Dehidracija lahko še poslabša prekrvavitev oddaljenih delov telesa, kot so na primer prsti. Na mrazu telesne tekočine izgubljamo tudi skozi dihala, ko se ogreva mrzel zrak, ki ga dihamo. Dehidracija je za telo lahko tudi zelo nevarna, ker so zunanji deli telesa že slabo prekrvljeni in ta prekrvavitev se lahko poslabša do kritične meje. Takrat se še hitreje kot sicer razvijejo ozebline. Če smo izsušeni, so manj odporne tudi naše sluznice, ki so tako bolj občutljive za poškodbe zaradi mraza. Srečanje virusov in poškodovanih sluznic se velikokrat konča z boleznijo.
10. Odnos do mraza
Ste se kdaj vprašali, zakaj se otroci na snegu igrajo cele ure, nekatere odrasle pa zebe že po nekaj minutah. Razlika ni v metabolizmu in letih, temveč v tem, da imajo oni sneg radi, mi pa nanj gledamo kot na neprijetnost. Naš odnos do mraza izredno vpliva na naš fizični odziv. Da stres in strah pred mrazom, vplivata na ozebline, dokazuje pripravek iz baldrijana. Baldrijan na ljudi deluje pomirjevalno in prav tako deluje tudi na rastline, zato ga vrtnarji uporabljajo za zaščito pred pozebo. Baldrijan, ki zmanjša njihov stres in strah pred mrazom, zato se sokovi v rastlini lažje pretakajo in jo tako vzdržujejo pri življenju.
Pa dajte nahajte pretiravat! Sej ni zunaj 50 stopin minusa!
Kuhan vincek!
topel šnops!