V eno izmed vrš ob reki Vipavi se je ujela jegulja, po latinsko Anguila anguila, so sporočili ribiči, ki sodelujejo v okviru projekta VIPava. Pojasnjujejo, da je v Sloveniji to domorodna vrsta v Jadranskem povodju: "Za jeguljo je značilno dolgo potovanje, več kot 6.000 kilometrov, v oddaljeno Sargaško morje, kjer se drsti. Od tam se ličinke počasi vračajo v sladkovodne habitate."
Jegulja na posnetku je po njihovih ugotovitvah že odrasla in bo najverjetneje kmalu tudi sama pričela pot proti Sargaškemu morju, vendar zaradi številnih pregrad in jezov na poti morda nikoli ne bo prišla do morja.
Jegulje izginjajo iz vodotokov
"Nektare pregrade so jegulje zmožne zaobiti tudi po kopnem, kar je razvidno tudi na posnetku. Vsekakor je najdba jegulje v Vipavi zanimiv in redek podatek. Zaradi številnih regulacij in zajezitev, predvsem hidroelektrarn, jegulje izginjajo iz številnih vodotokov po svetu. Zato ima jegulja tudi status kritično ogrožene vrste," dodajajo.
Po posnetku so jeguljo izpustili nazaj v Vipavo. Za ogled videa kliknite na spodnjo fotografijo ...
Jegulja v VipaviV eno izmed vrš ob reki Vipavi se je ujela jegulja (Anguila anguila). V Sloveniji je domorodna v Jadranskem povodju. Za jeguljo je značilno dolgo potovanje (več kot 6000 km) v oddaljeno Sargaško morje, kjer se drsti. Od tam se ličinke počasi vračajo v sladkovodne habitate. Jegulja na posnetku je zagotovo že odrasla. Verjetno bo kmalu tudi sama pričela pot proti Sargaškemu morju. Vendar zaradi številnih pregrad in jezov na poti morda nikoli ne bo prišla do morja. Nektare pregrade so jegulje zmožne zaobiti tudi po kopnem, kar je razvidno tudi na posnetku. Vsekakor je najdba jegulje v Vipavi zanimiv in redek podatek. Zaradi številnih regulacij in zajezitev (predvsem hidroelektraren) jegulje izginjajo iz številnih vodotokov po svetu. Zato ima jegulja tudi status kritično ogrožene vrste. Po posnetku smo jeguljo izpustili nazaj v Vipavo.
Objavil/a Projekt VIPava dne Petek, 10. avgust 2018
Cilj projekta VIPava je sicer ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite uporabe virov, vodilni partner projekta je Zavod za ribištvo Slovenije.
Skupaj z ostalimi partnerji, Zavodom RS Slovenije za varstvo narave, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Direkcijo RS za vode, Občino Ajdovščino, Občino Miren Kostanjevico in Mestno občino Nova Gorica, bodo izvajali ukrepe za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini.
Končni cilj projekta je ohranjanje, izboljšanje in obnova habitata živalskih in rastlinskih vrst celotne Vipavske doline ciljano na vrste:
- laška žaba (Rana latastei) ,
- veliki pupek (Triturus carnifex) ,
- hribski urh (Bombina variegata) ,
- močvirski krešič (Carabus variolosus) ,
- vidra (Lutra lutra) ,
- močvirska sklednica (Emys orbicularis) ,
- črnočeli srakoper (Lanius minor) ,
- hribski škrjanec (Lullula arborea) ,
- strašničin mravljiščar (Maculinea teleius) in
- rogač (Lucanus cervus).
Skoraj ne bi pritisnil na slikco, je neočitno, da je video. Članka pa tudi nisem v celoti prebral.