Zavod za gozdove Slovenije je v okviru mednarodnega projekta Life Dinalp Bear vzpostavil spletno stran Varna paša. Ta je namenjena osveščanju o učinkovitih ukrepih za preprečevanje škode na človekovi lastnini po zavarovanih živalskih vrstah, kot sta na primer rjavi medved in volk.
Konflikt s človekom
"Ustvarili smo jo z namenom osveščanja o tistih zavarovanih živalskih vrstah, ki lahko na človekovem premoženju potencialno povzročajo škodo, interakcijah med človekom in zavarovanimi vrstami, predvsem pa o načinih in pomenu zaščite človekovega premoženja pred škodami, povzročenimi s strani zavarovanih vrst," so pojasnili na zavodu za gozdove.
Na spletni strani so tako na voljo informacije o tistih zavarovanih živalskih vrstah pri nas, ki se večkrat znajdejo v 'konfliktu' s človekom. Škodo na človekovem premoženju najpogosteje sicer povzročajo velike zveri, predvsem rjavi medved in volk, pa tudi druge zavarovane živali, kot sta bober in vidra ter nekatere vrste ptic.
Po podatkih Agencije RS za okolje, ki od leta 2008 vodi elektronsko evidence o škodah na premoženju po zavarovanih živalskih vrstah, je od leta 2005 dalje letno obravnavanih več kot 1000 odškodninskih zahtevkov, največ izplačil škod pa je bilo na drobnici, sledita govedo in čebelnjaki.
Leta 2017 je bilo zabeleženih 516 škodnih dogodkov zaradi medveda (leto prej 375), 184 zaradi volka (leto prej 94), 45 zaradi šakala (leto prej 31), 28 zaradi bobra (leto prej 18), štiri zaradi vidre (leto prej sedem) in dva zaradi risa (leto prej eden).
V Sloveniji so sicer srečanja človeka z volkovi redka, v zadnjih 100 letih tudi ni bilo zabeleženega napada volka na človeka, medtem ko srečanj z risom skorajda ni, prav tako ni znanih napadov risa na človeka.
Se pa pojavljajo srečanja z medvedi, ki so v primerjavi z risi in volkovi številčnejši. "Srečanja, čeprav še vedno redka, se pojavljajo predvsem spomladi, ko medvedi zapuščajo brloge in intenzivneje iščejo hrano, prav tako pa se v tem času v naravi giblje več ljudi. Večja verjetnost za srečanja obstaja tudi poleti ter jeseni, ko je v naravi prisotnih veliko nabiralcev gob in gozdnih sadežev ter drugih plodov," je navedeno na spletni strani, ki ponuja tudi nasvete za ravnanje v primeru srečanj.
V Sloveniji je bilo lani po ocenah raziskave, izvedene v okviru projekta Life Dinalp Bear, med 750 in 975 medvedov. V zadnjih 10 letih je populacija medvedov narasla za več kot 60 odstotkov. Pri nas imamo s 40 medvedi na 100 kvadratnih kilometrov ene od najvišjih populacijskih gostot medvedov na svetu, nad številčnostjo medvedov, pa tudi volkov, bdi država, ki vsako leto tudi izda odlok o odvzemu medveda iz narave.
Volkov ne bodo streljali
Za letos oziroma do 30. septembra je predviden odvzem 200 medvedov (175 z odstrelom in 25 kot dodatna izguba zaradi npr. povoza in pogina), vendar je upravno sodišče v začetku leta do izdaje pravnomočne odločbe zadržalo izvajanje odloka, potem ko se je na sodišče obrnila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, ki oporeka odločitvi vlade.
Temu pa oporekajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), v kateri so poudarili, da se bo populacija povečala na 1200 medvedov, kar zanesljivo pomeni več konfliktov, sprašujejo pa se tudi, kdo bo prevzel odgovornost za škodo. Da predvideni odstrel ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda, so podarili tudi na zavodu za gozdove in dodali, da bi lahko imela prepoved odstrela nepopravljive posledice.
Vlada pa tokrat v odlok o odvzemu ni vključila volka, čeprav je v predlogu, ki je bil v javni obravnavi, predvidela odvzem 11 volkov. Ministrstvo za okolje in prostor, ki bdi nad populacijo zveri, je po javni obravnavi volka iz odloka zaradi dveh sodb upravnega sodišča izločilo; upravno sodišče je namreč ugotovilo, da razlog družbene sprejemljivosti za odstrel volkov ni dovolj utemeljen.
