"Živali so zaradi žeje pile urin"

Vozniki rejnih živali pogosto zaobidejo Slovenijo. Ste tudi vi slišali za to?
Pravzaprav da. To je zato, ker smo že dolgo nazaj, ko smo bili še Veterinarska uprava RS, spoznali, da je Slovenija tranzitna država in da se skozi Slovenijo vozi množica tovornjakov z živalmi, najpogosteje proti Italiji.

Zato smo že dolgo nazaj kot eni prvih v Evropi z zakonom ustanovili tako imenovano mobilno enoto. Razvijali smo jo na način, da imajo uradni veterinarji mobilne enote pooblastila, da samostojno ustavijo tovornjak z živalmi ali vozilo, za katero sumijo, da prevaža živali. Prav tako imajo pooblastila za pregledovanje pošiljk živali.

Poleg tega ima mobilna ekipa vzpostavljene učinkovitega sankcioniranja nepravilnosti, kar se je med prevozniki tudi hitro razvedelo. Evropske države imamo  vzpostavljen sistem TRACES (TRAde Control and Expert System), ki omogoča sledenju premikov in zdravstvenih pogojev živali med državami članicami.

To pomeni, da vnaprej vidimo podatke o predvidenih prevozih. Tako smo pripravljeni na določene pošiljke, tudi če našo državo le prečkajo. Vzpostavili smo visoke standarde za prevoz živali. Če bomo le zmogli, jih bomo vzdrževali še vnaprej.

Kako je v sosednjih državah, kako je denimo v Italiji?
Po mojih informacijah je tudi v Italiji za to dobro poskrbljeno. Imajo prav tako posebno enoto, a gre pri njih za posebno formacijo med policijsko in vojaško enoto. Italijani imajo po mojih informacijah največ pregledov prav na jugu Italije, kjer redijo manj živali. Zato najpogosteje prevažajo živali iz severa na jug.

So pa tudi države, ki nimajo sistemov, podobnih naši mobilni enoti. Evropska komisija je ravno letošnjo pomlad pripravila študijski obisk, v sklopu katere so bili pri nas predstavniki različnih držav članic pristojnih za nadzor dobrobiti živali med prevozom. Pri nas so si pogledali kar dva primera dobre prakse. Eden je naša mobilna enota.

Drugi primer dobre prakse je ureditev Luke Koper … Luka Koper je namreč izhodna točka za prevoz živih živali v severnoafriške države z ladjami. Iz Luke Koper gre na leto tudi več kot 70 ladij, na vsako ladjo pa gre med trideset, sedemdeset in tudi devetdeset kamionov živih živali. Imamo torej vse razloge, da smo ta del nadzora posebej razvili in uveljavili. Mislimo, da smo na tem področju kar solidni.

Mobilna enota, katere so bile najgrše kršitve?
Vsako trpljenje živali je nedopustno. Še posebej grozno pa je, ko vidiš na primer mlade konje, ki imajo zataknjeno nogo in odprti živi zlom … Žival leži na tleh in druge živali hodijo po njej … Imeli smo pretresljive primere. Zelo pretresljivo je, ko vidiš, da je kamion neprimerno opremljen z vodo za napajanje živali in da živali dejansko pijejo tudi urin …

Ampak lahko rečem, da je to na naših cestah slika iz preteklosti. To lahko zagotovo trdim. Ker smo tranzitna država, smo bili priča hudim grozodejstvom in smo zato tudi odreagirali. Take posebne enote za dobrobit živali nimajo vse države EU, kolikor vem, je nimajo Hrvaška, Romunija, Madžarska. Mislim, da je nimajo niti Avstrijci, torej države, od koder k nam prihajajo pošiljke živali.

Omenili ste vodo … Morajo imeti vsi kamioni vodo?
Vsak kamion, ki prevaža žive živali v komercialne namene, mora biti registriran pri pristojni oblasti. Imamo dva tipa kamionov. En kamion je za prevoze kratkih razdalj, drugi pa za daljše razdalje več kot osem ur. Ti kamioni morajo imeti posebno registracijo, morajo izpolnjevati določene pogoje glede vode, zraka, temperature, nastilja …

Uradni veterinar še pred registracijo preveri izpolnjevanje pogojev za vozila, ki prevažajo živali na dolge razdalje. Kamioni za dolge prevoze živali morajo imeti tudi dva varnostna sistema.

Eden je tako imenovani dnevnik vožnje, ki se začne izpolnjevati tam, kjer se živali nalagajo in se vnaprej predvidi, koliko ur bo trajala vožnja, kje se bo počivalo, kje se bodo živali razkladale. Vse to se sporoči  v sistem TRACES.

Drugi preventivni ukrep je, da kamion ne more biti registriran, če nima navigacijskih naprav, ki omogočajo spremljanje preko elektronskih sistemov beleženja gibanja vozila. Tisti, ki to delajo profesionalno, morajo izpolnjevati vse najvišje standarde.

Sicer pa je zdaj med evropskimi parlamentarci močno podporo dobila ideja, ki jo podpiramo tudi mi. Da se prepove premikati mladiče živali  na dolge razdalje. Mi bi bili zelo veseli, če bi bila znotraj EU sprejeta takšna prepoved.

Saša Despot

Zakaj?
Ker so mlade živali posebej občutljive na pogoje transporta, na oskrbo z vodo, z mlekom, na primerno okolje  … Sicer pa ni razloga, zakaj bi jih vozili. Če se prevaža meso, trpljenja živali med prevozom ni.

Ker smo se dotaknili tega … Koliko odstotkov teh živali, ki se tovorijo, gre v zakol ali naprej za rejo?
Imam zbrane podatke za pomet s prašiči in govedom za Slovenijo. Ampak je treba povedati, da se številke razlikujejo od države do države …

V Slovenijo prispe veliko prašičev - v letu 2014 je prispelo 8.260 prašičev kot plemenskih prašičev in kar 96.500 prašičev kot pitancev. Pitanci so namenjeni ali za nadaljnje pitanje, ali za takojšni zakol …

Seveda je končni namen pitancev zakol. V Slovenijo  je lani prispelo 6.800 govedi kot plemenskih živali, govedi za pitanje pa je prispelo 16.200. Mogoče je še bolj zanimivo, koliko govedi je odšlo. Iz naše države pa je v letu 2014 za zakol odšlo 29.700 govedi in le 260 govedi kot plemenske živali.

Prevozi poleti v hudi vročini ali pozimi v hudem mrazu. So kakšne omejitve glede vožnje?
Prevozna sredstva morajo biti konstruirana tako, da ščitijo živali pred slabim vremenom, ekstremnimi temperaturami in neugodnimi spremembami klimatskih razmer.

Perutnina se denimo vedno zaščiti s ponjavo na ta način, da je ta del pošiljke zaprt, a da je hkrati omogočen dostop zraka. Kar se goveda tiče …

Pomembno je, da je zaščiteno pred vremenskimi vplivi, da ni na vlagi, sicer pa izjemno dobro prenaša nizke temperature. Minus štiri ali minus pet je zanj idealna temperature …

Seveda jih je treba zaščititi pred vetrom. Vozila za dolge vožnje so opremljena na takšen način, da ni nikoli direktnega pihanja, da imajo širše stranice, ki pa morajo biti odprte zaradi dotoka svežega zraka.

Kaj pa poleti?
Sistemi za prezračevanje na cestnih prevoznih sredstev morajo biti zasnovani, izdelani in vzdrževani tako, da lahko kadar koli v času vožnje, ne glede na to, ali prevozno sredstvo stoji ali se premika, vzdržujejo temperaturo med pet stopinj Celzija in 30 stopinj Celzija za vse živali, z dovoljenim odstopanjem plus minus pet stopinj Celzija, odvisno od zunanje temperature.

Seveda mora biti sistem tak, da ga voznik lahko spremlja. Sicer pa se pri temperaturah upošteva tudi klimatske razmere, ki so različne v različnih državah.

Zakaj vozijo živali v klavnico, zakaj se jih ne ubije in se potem vozi le meso?

Saša Despot

Potrošniki niso navdušeni nad mesom, ki prihaja iz oddaljenih držav. Imajo raje domače meso. Če že ni rojeno v naši državi, da je vsaj vzrejeno v državi. Če pa tudi vzrejeno ne, da je vsaj zaklano in predelano na način, ki ga mi spoštujemo. Naš potrošnik ceni tudi okus … Tu je treba biti realen.

Kakšna razlika je rojeno, vzrejeno v Sloveniji … Kaj pomenijo te oznake?
Da je meso prašičev lahko označeno “vzrejeno v Sloveniji”, mora biti  prašič vzrejen  v Sloveniji, najmanj: 

• v primeru zakola živali, starejše od 6 mesecev vsaj štirimesečno obdobje vzreje,
• v primeru zakola živali, mlajše od 6 mesecev in z živo težo vsaj 80 kilogramov, mora biti vzrejena v Sloveniji, potem ko je dosegla 30 kilogramov,
• v primeru zakola živali, mlajše od 6 mesecev in z živo maso manj kot 80 kilogramov mora biti celotno obdobje vzreje v Sloveniji; 

Gre za točno prepisane pogoje, ki so različni za vsako živalsko vrsto. Če hočemo imeti označbo svinjskega mesa “Poreklo Slovenija”, mora biti prašič  in rojen in vzrejen in zaklan v Sloveniji. Če je samo vzrejen, pomeni, da je lahko rojen drugje. Pomembne so oznake, ki potrošniku povejo, ali je bila žival le pitana v Sloveniji, ali je bila tu tudi rojena ali je bila morda tu samo zaklana.

Uradno se jim reče rejne živali?
Ja rejne živali so tiste živali, ki vstopajo v prehrambeno verigo oziroma so namenjene prehrani ljudi.

Katere od vseh teh rejnih živali morajo biti pred zakolom omamljene?
Vse. Imamo posebno uredbo na evropski ravni, ki predpisuje tudi načine omamljanja … Za vsako živalsko vrsto so posebej določeni postopki in načini, pod katerimi mora biti žival omamljena, preden se jo zakolje.

Mi imamo določeno tudi v nacionalni zakonodaji, da velja omamljanje tudi za tiste živali, ki niso naštete v uredbi. Velja, da jih je treba pred zakolom omamiti ali pa povzročiti trenutno smrt brez nepotrebnega trpljenja.

Katere so rejne živali?
Rejne živali so od konjev, goved, prašičev, kokoši, puranov, rac, kuncev, rib … Potem so pa še pegatke, fazni, divjad … Zato pa mora biti na primer za streljanje z orožjem, lovec za to posebej usposobljen. Biti mora sposoben ustreliti žival tako, da takoj umre brez nepotrebnega trpljenja.

Kaj pa pri ribah? Pogosto se jih lovi tako, da jih ribiči povlečejo na suho in pustijo, da umirajo na zraku …
Ja, ta način z izlovom je dovoljen. Zraven pa ne smejo biti sesalci, delfini. Ni pa dovoljeno uporabljati eksploziva, kjer se ribe ubijejo z udarom. Prav tako ni dovoljeno, da na krut način vlečemo iz vode več ur enega soma in podobno … Zato tudi ribič ne more biti kar vsak … Mislim, da je prav, da ti, ki se ukvarjajo z lovom, ribolovom, vedo te stvari.

Katere živali morajo kmetje peljati v klavnice in kateri jih lahko ubijejo sami na kmetiji?
Za lastno domačo uporabo je na kmetiji z omamljanjem dovoljeno usmrtiti in uporabiti za hrano prašiče, ovce, koze, perutnino in kunce. Vse drugo morajo peljati v klavnico. Tudi te živali, če gre za javno potrošnjo, morajo biti ubite v klavnici …

Profimedias

Ti, ki lahko ubijejo žival doma, morajo imeti kakšno posebno znanje?
To ni predpisano, predpisani in objavljeni so načini omamljanja. Za prašiče imajo posebno pištolo za omamljanje. Pri nas je najpogostejši zakol prašičev in drobnice. Lastniki imajo večinoma svojo pištolo za omamljanje ali pa to opravi tisti, ki ima takšno orodje ...

Se seveda zgodi, da tega ne upoštevajo. Imamo tudi take primere in ko dobimo prijavo, to obravnavamo. Dovoljen način za kokoši je odsekanje glave ali knikanje … To je dislokacija med prvim in drugim vratnim vretencem. Kunce je dovoljeno ubiti tudi z udarcem, imamo pa tudi klavnico za kunce, kjer je elektrika ali CO2.

Govedo in konje najpogosteje omamijo s pištolo?
Ja, temu se reče pištola s penetrirajočim klinom … Prašiče pa pri nas vedno več omamljajo s CO2.

Zakaj?
To je enostavna metoda. Prašiči gredo po tirje, štirje v celico, tako ali tako so radovedni in gredo noter. Celica se spusti, izpustijo CO2, in zaspijo …

Kaj pa perutnina?
Pri nas in po svetu se uporablja omamljanje z elektriko. Pri nas imamo način omamljanja z električnim tokom, ki steče preko solne raztopine. Piščance se obesi na obešala, na lire. Poškropi se jim zgornji del nog, potem se jim v to solno raztopino potopi še glavo, skozi katero teče tok. Ko pride ven, gre na avtomatsko napravo za rezanje vratu …

Koliko se je v zadnjih desetih letih v Sloveniji spremenilo? Govorim o samih pogojih za živali.
Prepričana sem, da je Slovenija ena izmed tistih držav, ki ima najbolje urejeno vzrejo piščancev. Ko smo gledali primerjavo obremenitve tal s težo piščancev v dnevih pred klanjem pri nas ali drugih članicah, smo ugotovili, da je naša tehnologija zelo prijazna za dobrobit živali.

Zato lahko osebno, ne profesionalno, trdim, da je okus slovenskega piščanca vseeno drugačen od okusa piščanca s tujine … Seveda je pomembna tudi hrana. Ampak je pomembno tudi to, da pri nas hlevi niso prenatrpani s perutnino.

Zagotovo je Slovenija ena izmed boljših držav v EU. Prav tako so tudi nesnice pri nas ena izmed tistih živalskih vrt, ki živijo v boljših pogojih, ker smo dosledno uresničili prepoved reje v neobogatenih kletkah. Pri prašičih je tako, da jih imamo vsako leto manj, je pa vseeno zanje spremenjeno na bolje …

Ni več denimo privezovanja svinj in imajo zdaj svoj prostor, da se lahko gibajo. Pri teletih sta bili in sta še kritični dve stvari. Eno je privezovanje mladih telet, druga stvar je žganje rogov brez anestezije. To sta dve kritični točki, ki jim moramo pri nadzoru posvečati več pozornosti.

Ali tudi inšpektorje kdo nadzira?
Sistem nadzora je takšen, da imaš vedno nadzor nad nadzorom, nadzor nad tem nadzorom in tako dalje. Neposredno na terenu v hlevih in v naših klavnicah nas nadzirajo inšpektorji evropske komisije iz urada za hrano in veterinarstvo.

Pregledujejo ali delamo dobro, ali dobro izvajamo nadzor. V njihovih poročilih, ki so objavljena na njihovi spletni strani, dobivamo malo priporočil in nas večkrat navajajo kot primere dobre prakse.

V Franciji so nastavili skrito kamero v klavnici … Je možno, da bi do česa takega prihajalo v Sloveniji?
Srčno upam, da ne. Mi delamo vse, da se to pri nas ne bi zgodilo. Treba je vedeti, da pri nas uradni veterinarji, ki so v klavnicah, kar nekajkrat izrečejo denarne kazni tudi svojim kolegom veterinarjem in veterinarskim organizacijam na terenu, zlasti če ni žival, ki so jo poslali v klavnico, res primerna za prevoz.

Pri nas žival v klavnico ne more brez veterinarske napotnice. In zadnja leta jih ne pošiljajo več v klavnico z zlomljeno nogo ali živali, ki ne morejo stati … Je izjemno malo možnosti, da bi se to, kar kaže kamera zgodilo pri nas. Je pa treba povedati, da je nadzor potreben ravno zaradi možnih izjem.

Na kaj naj bodo potrošniki pozorni, ko kupujejo meso, da ne bo prišlo iz take klavnice, kot je ta v Franciji …
Upam si trditi, da se je v primeru mesa iz naših klavnic z živalmi ravnalo na primeren način. Tako med prevozom, kot med čakanjem na zakol, pri omamljanju in samim zakolom ter izkrvavitvijo. Jaz osebno ne kupujem mesa in mesnih izdelkov, če ne izhaja iz naših obratov.  

anja.scuka@zurnal24.si