Jutri, v soboto 17. oktobra, nas v Celju čaka neponovljiv razgled. Na ogled bodo postavili goro barvitih in uniaktnih dežnikov, ki so jih poslikali v sodelovanju s celjskimi umetniki, Umetniško gimnazijo Celje in slikarskimi društvi.
Dežnike bodo organizatorji Festovala dežnikov – Lions klub Celje Mozaik – podarjali v zameno za dobrodelen prispevek. Izkupiček bodo namenili za šolanje psa pomočnika za dvojčka s hudo obliko avtizma.
Njihov način komuniciranja je drugačen
“Večina ljudi pozna avtizem le skozi znan film Rain Man. Preveč poenostvljeno bi bilo reči, da imajo vsi avtisti iste težave, zato govorimo o spektru avtističnih motenj,” je na okrogli mizi Lions kluba Celje Mozaik pojasnila socialna pedagoginja Mojca Cesar. Pogosto avtistični otroci ne govorijo in se ne izražajo z besedami, pri hudih oblikah avtizma imajo lahko tudi duševno motnjo.
Opisuje, da so avtisti pogosto zelo občutljivi na določene dražljaje iz okolja, bojijo se neznanih situacij, ne znajo reagirati ob množici ljudi, ni stika z očmi, nočejo telesnih stikov in tako dalje. Zaradi svojih občutij in senzorne preobčutljivosti so lahko pod zelo velikim stresom. Njihov način komuniciranja je drugačen, nekateri komunicirajo s kričanjem, krilijo z rokicami ali kako drugače.
“Ko gredo starši z avtističnim otrokom v javnost, jih mamice z drugimi otroki nepotrpežljivo gledajo, pogosto kažejo na njih s prsti in govorijo, da so nevzgojeni, razvajeni, da se ne znajo obnašati in da starši z otrokom ne znajo delati,” je povedala Cesarjeva. Dodaja, da to ni res: “Ta otroček se morda tako obnaša, ker je vesel, morda je prestrašen in tega ne zna povedati drugače.”
Od njih se lahko naučimo odkritosti
Cesarjeva je razložila, da osebe z avtizmom dojemajo svet okoli nas drugače kot mi in ob sebi potrebujejo nekoga, ki jih razume in ki jih lahko pomiri. “Otroci z avtizmom se od nas ne učijo tako kot drugi otroci s posnemanjem. Mi sami jih moramo določenih situacij naučiti,” pravi. Otročki si denimo želijo stika z drugimi otroci, a bodo drugače izražali svoja čustva in ga bodo morda tudi udarili.
“Od njih pa se lahko veliko tudi naučimo, predvsem o odkritosti, ker se izražajo točno tako kot mislijo. Veselje, navdušenost, vse pokažejo s celim telesom. Ne znajo pa sami povedati, zakaj se tako počutijo,” razlaga. Dodaja, da nimajo občutka za nevarnost in da lahko pes pomočnik poskrbi tudi za to, da se otrok varno giblje. “Pes pomočnik je lahko sopotnik, ki ga tudi umiri, ko je prestrašen,” je zaključila.
"Na cesti ne sme steči za mačko"
Na Festivalu dežnikov bodo zbirali prispevke za šolanje psa pomočnika Tare, ki jo od pozne pomladi šola svetovno znana inštruktorica Maja Golob. Tara je namenjena družinici, kjer mama samohranilka skrbi za sedemletna dvojčka s hudo obliko avtizma in za njunega tri leta starejšega otroka.
Kot smo pisali, so družinico za projekt zbiranja sredstev za prvega psa pomočnika za avtista v Sloveniji zbrali na Zvezi prijateljev mladine. Sredstva smo že zbirali s pomočjo nakazil naših bralcev, sredstva smo zbirali tudi na Sejmu za ljubitelje živali, na mednarodni razstavi psov CACIB Lipica, na šanku dolgem 712 metrov na Visokem, sredstva je vztrajno zbirala Kinološka zveza Slovenije, na pomoč pa so nam samoiniciativno priskočile še članice Lions kluba Celje Mozaik.
Tara že živi pri omenjeni družinici, trenutno je v končni fazi šolanja, ko poteka še skupno šolanje Tare in nove družinice. Okrogle mize se je udeležila tudi Maja Golob, ki je pojasnila, da je pes pomočnik namenjen in izšolan individualno za potrebe točno določene osebe oziroma družine in da je po šolanju 24 ur na dan v službi.
Sama je izšolala že veliko psov pomočnikov, med drugim pse za invalide, slepe in slabovidne, izšolala je tudi prvega psa za odkrivanje glutena v hrani na svetu in številne druge. Pojasnila je, da je zelo težko najti primernega psa za šolanje, saj mora biti zdrav in psihično zelo stabilen. Ko je pes izšolan, mora biti 100-odstotno zanesljiv, na cesti ne sme steči za mačko, žogo ali drugim psom, če je avtistični otroček morda bolj grob, ne sme pokazati nikakršne agresije in tako dalje. (Več o psih pomočnikih najdete tukaj.)
Šest let je čakala na sprehod
Njena dva sinčka imata namreč hudo neverbalno obliko avtizma, oba imata tudi duševno motnjo in komunicirata s kričanjem. “Preden smo dobili Taro, sem šest let čakala, da gremo na sprehod in zdaj je končno to mogoče,” je povedala. Njena dvojčka namreč ne poznata nevarnost, ko zagledata avto, tečeta proti njemu, hodita po okenski polici … Ker sta dva, pa je zanjo še toliko težje: “Komaj rešim enega, moram že teči k drugemu.”
Zato do prihoda Tare v njihovo življenje niso mogli na sprehod, zdaj pa to počnejo pogosto, sprehod pa mine mirno in v prijetnem vzdušju. Sprehodi so še toliko bolj koristni za enega od dvojčkov, ki je bolj drobcen in šibek. Maja je Taro naučila celo, da se dvojček med sprehodom lahko opira nanjo.
Zelo sta povezana
Drugi dvojček, ki ima še težjo obliko avtizma, s Taro ni tako zelo povezan, je pa že povezal Taro, njeno oprsnico in sprehode. Ko začne mama Tari dajati oprsnico, hitro priteče in se veseli sprehoda. Tara jim je že zdaj zelo olajšala življenje in mama je zato hvaležna vsakemu, ki je ali še bo pripomogel k temu, da je Tara lahko njihova.
Imen mame in dvojčkov ne objavljamo, ker gre za otroke, ki jih želimo zaščititi. Mama se je strinjala, da delimo zgornjo fotografijo s sprehoda, kjer niso vidni obrazki in kjer jim je Maja Golob prvič pokazala, kako bodo zdaj zgledali sprehodi s Taro. Z nami je delila tudi fotografijo, kjer se Tara veselo smeji.
Vabljeni v soboto 17. oktobra v mestno jedro Celja (na Zvezdi), kjer boste med 10.00 in 12.00 lahko donirali prispevek in morda dobili celo enega od unikatnih umetniških dežnikov. Na dogodku bodo sodelovale tudi plesne in glasbene skupine.
Preberite še:
Ganljivo: Prvi stik
anja.scuka@zurnal24.si
