Tigri so največje mačke na svetu, brez repa je njhovo telo lahko dolgo tudi 230 centimetrov. Skupaj z repom so daljši od treh metrov. Med še živečimi vrstami so bengalski, indonezijski, južnokitajski, sumatranski, sibirski in malezijski tiger.
Zelo ga ogrožajo divji lov zaradi krzna in potreb kitajskega tradicionalnega zdravstva ter uničevanje njegovega okolja. Čeprav obstajajo nekateri centri, kjer vzgajajo tigre za komercialne namene, se divji lov ni končal, v povprečju v divjini ubijejo dva tigra na teden.
Kitajci kosti tigrov že stoletja ali morda že tisočletja uporabljajo pri zdravljenju revmatičnih bolečin in raznih drugih bolezni. Kitajska zdravniška literatura navaja tudi koristi, ki jih nudijo ostali deli tigrovega telesa. Njegov nos, na primer, se uporablja za zdravljenje epilepsije pri otrocih, brke pa pri zobobolih.
Le še v ujetništvu
Dve vrsti tigrov se zaradi svoje ogroženosti znajdeta celo na spisku WWF s 17-imi kritično ogroženimi živalskimi vrstami. Na spisku so živali, katerih preživetje je zagotovljeno le še v ujetništvu.
Med najbolj ogroženimi je južnokitajski tiger, ki velja že za izumrlo vrsto, saj živi nekaj posameznikov le še v ujetništvu. Leta 2007 je sicer kitajski kmet fotografiral mladega južnokitajskega tigra, ki ga pred tem v divjini niso opazili že 20 let.
V 50. Letih prejšnjega stoletja je bilo na Kitajskem okrog 4.000 južnokitajskih tigrov, nato pa je njihovo število zaradi gospodarstva močno upadlo.
Na seznamu je tudi sumarski tiger, ki živi na Borneau in Sumatri, število še živečih primerkov je le 400.
anja.scuka@zurnal24.si
