Škoda, ki jo z napadi na živino povzročajo zveri, je eden izmed glavnih izzivov pri upravljanju z velikimi plenilci po vsem svetu. Za preprečevanje škode se uporabljajo različni ukrepi, od ubijanja plenilcev do zaščite živine. "Vsi ukrepi niso vedno učinkoviti, vendar se to pogosto ne odraža tudi v praksi," je v sporočilu za javnost zapisal sodelujoči slovenski strokovnjak Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti.
"Med testi nesmrtonosnih ukrepov jih je 80 odstotkov pokazalo učinkovito zmanjšanje škod, medtem ko je bilo ubijanje plenilcev učinkovito le v 29 odstotkih testiranj," je rezultate raziskave povzel vodilni avtor Adrian Treves z univerze v Wisconsinu. Poleg tega ima odvzem plenilcev tudi v primerih, ko deluje, večinoma le majhne in kratkoročne učinke.
Škoda celo večja
Še večja težava pa je, da so se škode zaradi plenjenja domačih živali v mnogih primerih po odvzemu plenilcev celo povečale. Dosedanje raziskave kažejo, da je to najverjetneje posledica rušenja socialne strukture v populaciji plenilcev.
Študija na pumah je denimo pokazala, da po odstrelu odrasle teritorialne žival injen izpraznjen teritorij zasedejo mlade pume, ki nato pogosteje plenijo domače živali. Podobno se pri volkovih po izgubi katerega izmed ključnih članov tropa zmanjša njihov lovni uspeh pri lovu na naravni plen, kar spet vodi v povečanje plenjenja domačih živali, so ugotovili strokovnjaki.
Avtorji študije priporočajo, naj se v prihodnje v praksi spodbuja predvsem tiste ukrepe, ki so dokazano učinkoviti za preprečevanje škod ter varujejo naravno socialno strukturo v populacijah plenilcev. To bo zmanjšalo težave, s katerimi se soočajo rejci domačih živali, obenem pa bo prispevalo k ohranitvi prostoživečih zveri ter delovanja naravnih ekosistemov, so prepričani.
Raziskava o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje napadov zveri na živino je bila te dni objavljena v ameriški znanstveni reviji Frontiers in Ecology and the Environment.
