Telesna temperatura: kdaj postane nevarna

"Zmožnost uravnavanja telesne temperature, na način ki je značilen za ptice in sesalce, omogoča v vseh okoliščinah bolj ali manj enako telesno temperaturo. Uravnavanje telesne temperature pa ima svoje meje, ki so v določenih okoliščinah vročega poletja tudi presežene," opozarjajo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Pojasnjujejo, da mačke in psi izgubljajo toploto predvsem s sevanjem in izhlapevanjem. Ker pa so te živali prekrite z dlako in nimajo žlez znojnic po vsej kožni površini, je oddajanje toplote s sevanjem, se pravi skozi kožo, prepočasno. Najpomembnejši način oddajanja toplote pri psih in mačkah je zato izhlapevanje. Hitro in plitko dihanje omogoča odvajanje toplote preko sluznic zgornjih dihalnih poti.

Toplotni udar in pregretje zaradi fizične aktivnosti

Kadar je žival izpostavljena zelo visokim temperaturam iz okolja in visoki zračni vlažnosti ali pa ima zaradi bolezenske okvare dihal močno zmanjšano učinkovitost izgubljanja toplote s sopenjem, lahko pride do resnih okvar zdravstvenega stanja živali. Končna posledica odpovedi mehanizmov za uravnavanje telesne temperature je povišana telesna temperatura, ki postane nevarna že tedaj, ko za zelo kratek čas preseže 43 stopinj Celzija ali ko za dlje časa preseže 41 stopinj Celzije.

Po vzrokih za pregretje organizma ločimo dva sindroma nenadnega pregretja organizma: toplotni udar in pregretje zaradi fizične aktivnosti.

Znaki toplotnega udara so: pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste (cianotične) vidne sluznice, povišana telesna temperatura (41 - 43°C), drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest, celo pogin.

In kako skrbniki pomagate? Prva pomoč pri vročinskem udaru: žival moramo nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z vodo, pod tušem, z gumijasto cevjo, v reki, jezeru, morju in tako dalje. Glavo naj ima žival dvignjeno, ko jo ohladimo pa poiščemo najbližjo veterinarsko pomoč.

anja.scuka@zurnal24.si