Številne raziskave so že dokazale, da je meso živali z ekološke kmetije boljše od tistega s klasičnih kmetij. Enako velja tudi za mleko. Kakšne razlike pa ekološko kmetovanje predstavlja za same živali? Je bistvo le v različni hrani ali tudi v odnosu do njih? Za vas smo preverili, kakšna so pravila, po katerih se morajo kmetje ravnati.
“Rejne živali morajo imeti v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje stalen dostop do površin na prostem, po možnosti do pašnika, kadar vremenski pogoji in stanje tal to dovoljujejo,” so nam na vprašanja o govedu na ekoloških kemtijah odgovorili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Dodajajo, da je privezovanje ali osamitev rejnih živali prepovedana razen v izjemnih primerih pri manjših kmetijskih gospodarstvih za govedo, kadar je to upravičeno zaradi varnostnih razlogov, dobrega počutja živali ali veterinarskih razlogov. Vse to pa pod pogojem, da ima govedo med pašo dostop do pašnikov in vsaj dvakrat tedenski dostop do površin na prostem, kadar paša ni mogoča. “Pri tem se mora za presojo primernosti reje živali v hlevih za govedo upoštevati tudi indeks ustreznosti reje živali,” opisujejo.
Kakšna je hrana goveda
Govedo je na ekološki kmetiji treba hraniti le z ekološko krmo. “Krma mora prvenstveno biti pridobljena na kmetijskem gospodarstvu, kjer živali bivajo, ali z drugih ekoloških kmetijskih gospodarstev na istem območju. Del obroka lahko vključuje krmo s kmetijskih gospodarstev v preusmeritvi na ekološko kmetovanje,” pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da so prepovedani pospeševalci rasti in sintetične aminokisline ter gensko spremenjeni organizmi.
Snovi za krmo, ki se uporabljajo ali predelujejo v ekološki pridelavi, se poleg tega ne predelujejo s pomočjo kemično sintetiziranih organskih topil.
Tudi prašiči se lahko gibajo zunaj
Tudi prašiči na ekološki kmetiji morajo imeti v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje stalen dostop do površin na prostem. “Število rejnih živali se omeji, da ne prihaja do prekomerne popasenosti, teptanja tal, erozije ali onesnaženja, ki bi ga povzročile živali ali do katerega bi prišlo zaradi trosenja gnojevke,” ob tem dodajajo na ministrstvu.
Opozarjajo, da je treba svinje na ekološki kmetiji rediti v skupini, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju dojenja. Pujski ne smejo biti na površinah brez nastilja ali v kletkah za pujske. Površine za prosto gibanje morajo prašičem dopuščati iztrebljanje in prav tako njihovo ljubo opravilo - ritje. Točno določene so tudi velikosti notranjih in zunanjih površin.
Minimalni pogoji na neekoloških kmetijah
Zanimalo nas je, kakšni minimalni pogoji veljajo za živali na neekoloških kmetijah. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so pojasnili, da mora biti rejnim živalim zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje ali poškodbe živali.
Živali so žal lahko tudi stalno ali redno privezane ali zaprte. Tudi tem pa je treba zagotoviti dovolj prostora v skladu z njenimi fiziološkimi in etološkimi potrebami. “Če so živali nastanjene izven objektov, morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi. V neugodnih vremenskih razmerah morajo imeti na voljo najmanj zaščito pred močnim vetrom ali soncem in suh prostor oziroma suho mesto za počitek,” pravijo.
Točno določena kvadratura
Velikost prostora, ki mora biti na voljo prašiču, je odvisna od kategorije živali. Tako se na primer zahteva za breje svinje in mladice namestitev v skupine, v kateri ima vsaka žival najmanj 1,64 kvadratnega metra za mladico oziroma 2,25 kvadratnega metra za svinjo. Za tekača ali pitanca se zahteva najmanj 0,15 kvadratnega metra za pujske do 10 kilogramov in najmanj en kvadratni meter za prašiče težje od 110 kilogramov. Merjasec pa mora imeti na voljo šest kvadratnih metrov.
Privezovanje telet je prepovedano tudi na klasičnih kmetijah. Priveže se jih lahko le za eno uro v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom. Teleta, ki so starejša od osmih tednov pa morajo biti nujno nameščena v skupine. Govedo je lahko privezano, kmatom pa jih ni treba nikoli v življenju spustiti ven.
anja.scuka@zurnal24.si
Dokler je človeštvo prepričano, da so živali tu samo zato da nam služijo, bomo še naprej sramotno ravnali z njimi. V Sloveniji je sicer stanje precej dobro v primerjavi z npr. ZDA ali Kitajsko, tako da nam je lahko to v ponos.