Porast šakalov v Evropi nima zaznavnega vpliva na drugo divjad, kaže najnovejša raziskava o vplivih šakala na divjad in ljudi. Za lokalno prebivalstvo pa so šakali v Srbiji zelo pomembni, saj vsako leto odstranijo kar 3.700 ton živalskih odpadkov in 13 milijonov glodavcev. V Evropi pa uplenijo kar 158 milijonov glodavcev.
Predstavnik družine psov
Zlati šakal je dobrih 10 kilogramov velik predstavnik družine psov. V Evropi živi že tisočletja, vendar je bila vrsta do nedavnega omejena le na otoke in priobalna območja Jadranskega morja in nekatere druge dele Sredozemlja in Črnega morja. V zadnjih desetletjih pa so se šakali razširili po večjem delu Evrope, tudi v Slovenijo.
Stabilna tudi populacija zajca
Širjenje šakalov na nova območja pogosto vzbuja vprašanja o posledicah, ki jih prinaša pojav te nove vrste. V ta namen so raziskovalci iz Univerze v Beogradu ter Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani proučili vplive šakala na divjad ter pomen za lokalno prebivalstvo. Raziskava se je osredotočila na pet območij v Srbiji z veliko številčnostjo šakalov. Rezultati so bili te dni objavljeni v ugledni ameriški znanstveni reviji.
Raziskovalci so analizirali prehranjevalne navade šakalov ter zbrali podatke o dinamiki odstrela treh vrst divjadi - srnjadi, poljskega zajca, divjega prašiča. Podatki so pokazali, da v nasprotju s pričakovanji močan porast številčnostišakala ni imel zaznavnega vpliva na druge vrste divjadi.
V obdobju, ko se je število šakalov v Srbiji močno povečalo, je namreč populacija poljskega zajca ostala stabilna, populaciji srnjadi in divjega prašiča pa sta se celo povečali. Čeprav šakali občasno plenijo te vrste, stopnja plenjenja očitno ni bila tako velika, da bi to povzročilo upad populacij divjadi.
Klavniški odpadki in glodavci
Analiza vsebine želodcev odstreljenih in povoženih šakalov je pokazala, da so najpomembnejši viri hrane za šakale v Srbiji klavniški odpadki in glodavci. Ta država se danes sooča z mnogimi izzivi pri predelavi klavniških odpadkov, zato velik del teh odpadkov konča v okolju na divjih odlagališčih odpadkov.
Še ena pomembna vloga šakalov, na katero je opozorila raziskava, je pomoč kmetijskim pridelovalcem pri zatiranju škodljivcev na poljih. Raziskovalci so ocenili, da v Srbiji šakali letno uplenijo kar 13 milijonov glodavcev. Za celotno Evropo ta ocena znaša 158 milijona uplenjenih glodavcev. Pri tem še posebej izstopa Madžarska, kjer se zaradi manjših količin klavniških odpadkov v okoljušakali prehranjujejo predvsem z voluharicami in drugimi glodavci.
Preberite še:
