Čim prejšnja doselitev risov iz druge populacije predstavlja po njihovih ugotovitvah edino možnost rešitve naše populacije. Med leti 2017 in 2024 bo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji zato potekal mednarodni projekt doselitve risov "LIFE Lynx", v sklopu katerega bo na Slovaškem in v Romuniji odlovljenih in nato v našo populacijo preseljenih najmanj 14 risov.
V Sloveniji so jih nekoč že iztrebili
"Ris je bil na območju Slovenije in sosednjih držav v začetku 20. stoletja iztrebljen," pojasnjujejo na zavodu. V začetku 70-ih let prejšnjega stoletja so nnekateri lovci pričeli razmišljati o ponovni naselitvi risa v Slovenijo. Leta 1973 so v takratnem Gojitvenem lovišču Medved na Kočevskem v naravo izpustili šest risov, ki so jih pripeljali iz slovaških Karpatov. Z olajšanjem so ugotovili, da so se začeli izpuščeni "mački" takoj razmnoževati.
Populacija risov je številčno in prostorsko hitro rasla ter se v nekaj letih razširila na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Avstrijo ter Italijo. V 90-tih letih pa so lzačeli ovci opažati, da populacija risov pada. "Upadanje števila risov se je nadaljevalo vse do danes, glavni vzrok za to pa je predvsem parjenje v sorodstvu, saj celotna populacija izvira iz le šestih med seboj sorodnih osebkov in je bila ves čas izolirana od drugih populacij," pojasnjujejo.
Današnjo številčnost risov v Sloveniji ocenjujejo na le 10-20 odraslih osebkov, situacija pa je kritična tudi na Hrvaškem in v Italiji.
"Brez ukrepanja naši risji populaciji brez dvoma grozi ponovno izumrtje," pravijo na Zavodu za gozdove. Edini ukrep, ki lahko prepreči njeno izumrtje, je po njihovih ocenah čim prejšnja doselitev novih osebkov iz druge populacije.
Združili so moči
Predstavniki gozdarstva, lovstva, naravovarstva in raziskovalnih institucij so združili moči in v letu 2016 na Evropsko komisijo podali predlog projekta doselitve risa. Projekt, poimenovan LIFE Lynx, je bil potrjen v letošnjem letu in bo trajal do marca 2024. V projektu bo sodelovalo 11 institucij oziroma organizacij iz petih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije.
Projekt vodi Zavod za gozdove Slovenije, iz Slovenije pa v projektu kot enakovredni partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod RS za varstvo narave. Projekt bo v večinskem deležu financirala Evropska unija, pomemben sofinancer pa je tudi slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, ki je prijavi projekta tudi nudilo vso potrebno podporo.
Osrednji cilj projekta je preprečiti izumrtje Dinarsko-JV alpske populacije risa s preselitvijo vsaj 14 risov iz Slovaške in Romunije v Slovenijo in na Hrvaško.
Uspešnost doselitve bodo strokovnjaki skupaj z lovci spremljali s pomočjo GPS ovratnic na izpuščenih živalih in njihovih potomcih ter z avtomatskimi kamerami na terenu. Poleg terenskih aktivnosti bodo opravili tudi raziskave in pripravili strateške dokumente, ki bodo pripomogli k dolgoročni ohranitvi populacije risa.
So brez naravnih sovražnikov
Risi so po opisu Lovske zveze Slovenije samotarji, družijo se le v času parjenja. "Ris je visoko specializiran plenilec, ki lovi iz zasede. Na Kočevskem so risov plen srnjad, jelenjad, damjak, divji prašič, gams, jazbec, zajec, divja mačka, od domačih živali pa pes, mačka in ovca," opisujejo. Risova življenjska doba pa je od 14 do 17 let. "Naravnih sovražnikov nima, umika pa se volku," pravijo in dodajajo, da živi v Sloveniji zlasti na območju dinarskega gozda bukve in jelke.
anja.scuka@zurnal24.si
