V nasprotju s prepričanjem mnogih, divje ptice hranimo zaradi našega veselja in ne zaradi tega, da bi jim pomagali prebroditi zimo. “Upoštevajoč strokovno stališče hranjenje ptic namreč nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje,” potrjujejo tudi v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Strinjajo pa se, da je hranjenje ptic za nas najenostavnejša možnost za njihovo opazovanje in eden izmed načinov za razvoj našega odnosa do njih. “Hranjenje ptic in opazovanje dogajanja ob krmilnici je posebej zanimivo za otroke, ki na ta način razvijajo vrednote ohranjanja narave,” ugotavljajo, zato v društvu hranjenje ptic tudi priporočajo. Opozarjajo pa, da je lahko hranjenje ptic zanje lahko celo škodljivo, zato moramo dosledno upoštevati navodila strokovnjakov.
Napačna hrana je nevarna
“Hranjenje ptic ima lahko tudi neželene učinke zaradi možnosti prenosa povzročiteljev bolezni med pticami. Priporočamo, da se krmilnice skrbno čistijo pred vsakim ponovnim nasipom sveže hrane, ki naj bo v zmernih količinah,” svetujejo v društvu. S tem namreč zmanjšujemo možnost onesnaženja hrane s patogeni in tako posredno okužbo ptic.
Prav tako je lahko za ptice nevarna napačna izbira hrane. “Najbolj splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne s tisto, ki je bila kuhana in začinjena,” opozarjajo.
Na trgovskih policah lahko v tem času najdemo velike vreče že pripravljene hrane za zrnojede ptice. Ponavadi gre za mešanico sončničnih semen, prosa, pa tudi semen konoplje, ovsa in pšenice. Takšne hrane se bodo razveselili denimo čižki, dleski, vrabci, ščinkavci, sinice, brglezi, detli, grlice in tako dalje.
“Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi neoluščene orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu,” opisujejo.
Svetujejo, naj kosu, brinovki in taščici nastavimo jabolka, ovsene kosmiče ali rozine. “Te vrste imajo zelo rade tudi plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo,” dodajajo.
Naj ne bo hranilnica za mačke
Krmilnico postavimo v bližino kritja, ki ga pticam predstavljajo krošnje dreves ali grmov, da se lahko krmilnici postopno približajo. “Hkrati pa naj ne bo preblizu oziroma vsaj dva metra stran od različnih visokih struktur, da jih ne morejo presenetiti plenilci kot so mačke,” opozarjajo v društvu.
Če imamo notranje mucke pa je lahko ptičja krmilnica edinstveno doživetje tudi zanje, ko jih opazujejo skozi okno. Če je krmilnica blizu okna pa moramo preprečiti morebitne trke ptic s steklom. “Da preprečimo trke, na okno nalepimo tančico ali nalepko, lahko pa tudi kaj narišemo,” so zaključili v DOPPS-u.
anja.scuka@zurnal24.si
