"V Podsabotinu v Goriških Brdih blizu italijanske meje je bila potrjena prva najdba hrošča vrste Xylosandrus crassiusculus na območju Slovenije," so sporočili z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Hrošč je nevaren škodljivec, saj ima obsežen nabor gostiteljskih rastlin. Med njimi so številna sadna drevesa kot so rožičevec, kaki, figovec, jablana, češnja, sliva, breskev in trta ter številne vrste gozdnih in okrasnih rastlin kot so hrast, topol, vrba, jelša, javor, jesen, breza, brest, platana, dren, rododendron, hibiskus, akacija in druge. V Evropi je bil doslej pogosto najden v drevesih rožičevca.
"Škodljivec je na opozorilnem seznamu Evropske organizacije za varstvo rastlin, saj zaradi velikega števila gostiteljskih rastlin in sposobnosti hitrega naraščanja številčnosti populacije predstavlja tveganje za zdravje rastlin v novem okolju," opozarjajo na Upravi.
Vnos simbiotske glive
Hrošči so se ujeli na vabe, ki so bile postavljene v okviru izvajanja načrtovanih programov preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov rastlin. Na UVHVVR pojasnjujejo, da je to škodljivec iz družine podlubnikov, ki z izvrtavanjem rovnih sistemov in vnosom simbiotske glive povzroča poškodbe na drevesih in grmovnicah velikega števila listavcev, kar vodi v venenje listov, odmiranje vej in lomljenje poganjkov ter splošno oslabitev in izčrpanost, ki se pogosto konča s propadom cele rastline.
Hrošč izvira iz Azije in se je z mednarodno trgovino z gostiteljskimi rastlinami in lesom razširil še v Ameriko, Afriko in Evropo. V Evropi je bil azijski ambrozijski podlubnik prvič najden leta 2003 v Italiji v Toskani, kasneje še v Franciji in lani tudi v Španiji.
Lokalno so za širjenje na novih gostiteljskih rastlinah po navedbah Uprave ključne samice, ki napadejo tudi povsem zdrava drevesa, na večje razdalje pa se lahko prenesejo jajčeca, ličinke, bube ali odrasli hrošči z napadenimi gostiteljskimi rastlinami, lesom ter lesenim pakirnim materialom.
Italijani niso ukrepali
Najdba v Sloveniji je po podatkih UVHVVR zaenkrat omejena na dve lokaciji, in sicer na Podsabotin in Prvačino. Hrošči so se ujeli v vabe ob robu listnatega gozda. Uradni laboratorij Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi odvzetih vzorcev določil vrsto Xylosandrus crassiusculus, kar sta potrdila tudi uradna laboratorija v Italiji in na Češkem.
"Vabe so bile postavljene v okviru načrtovanih programov preiskav, ki jih financirata Evropska komisija in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Programe preiskav se izvaja z namenom hitrega odkrivanja nevarnih škodljivih organizmov rastlin, ko je njihova navzočnost še omejena in je večja verjetnost za njihovo uspešno izkoreninjenje," pojasnjujejo na Upravi.
Po potrditvi prisotnosti novega škodljivca so strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije postavili dodatne vabe in podrobno pregledali stometrski pas okoli mesta prve najdbe, vendar simptomatičnih dreves niso našli. Zato načrtujejo postavitev novih vab in razširitev obsega pregledov z namenom ugotovitve vira napada, saj razen hroščkov v vabah do sedaj niso bila najdena napadena drevesa. Glede nadaljnjih ukrepov v primeru najdbe napadenih rastlin, bo odločeno po posvetovanju s strokovnjaki službe za varstvo rastlin. O najdbi je UVHVVR že obvestila Evropsko komisijo in države članice EU.
"Glede obnašanja azijskega ambrozijskega podlubnika v Evropi je še veliko neznanega," pravijo na Upravi. V Italiji ob najdbi po njihovih navedbah niso izvedli nobenih ukrepov, zato se je hrošč ustalil in razširil tudi na druga območja Italije. Francija in Španija sta ob najdbah pričeli z izvajanjem ukrepov za izkoreninjenje hrošča, kar pomeni posek napadenih dreves in poostren monitoring.
anja.scuka@zurnal24.si
Bo kakšna mednarodna kazen doletela zdaj Italijane ali nič?
in kaj pravi kmet Židan?