Bolgari za premražene štorklje odpirajo svoje hiše, sporočajo tamkajšnji ornitologi. Na poti iz tople Afrike v Evropo jih je namreč namesto pomladi presenetil zimski mraz.
Ljudje opažajo ptice, kako po zasneženih poljih obupane iščejo hrano, z našopirjenim perjem sedijo v zasneženih gnezdih ali se ujete v ledu borijo za življenje, sporočajo iz države na vhodu Balkana, kjer ljudem svetujejo, kako jim priskočiti na pomoč.
So prvi samci že prišli?
Ker se običajno sredi marca prve bele štorklje, praviloma samci, ki do prihoda samic vneto dograjujejo in popravljajo stara gnezda, vrnejo tudi v Slovenijo, nas je seveda zanimalo, če se kaj podobnega dogaja tudi pri nas. Tudi v Sloveniji je zadnje dni precej mrzlo: "Konec marca je čas, ko se začnejo štorklje vračati iz toplih krajev. V Bolgariji so seveda prej, ker je južneje. Očitno letošnja selitev poteka dlje časa, ustavilo jih je slabo vreme," so nam povedali na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer prosijo, da se v primeru, če ste vendarle opazili kakšno štorkljo v stiski, takoj obrnete na društvo.
Znak, da potrebujejo pomoč, je že to, da niso v svojih gnezdih in nimajo strahu pred ljudmi oziroma se jim približujejo.
Hudo je, ko nimajo dostopa do hrane
Štorklje gredo na jug, ker pri nas pozimi zaradi snega ne najdejo hrane. Iz Afrike se vračajo preko Turčije, Bolgarije ali Romunije, čez Srbijo in Hrvaško. Ker so letalci, si pomagajo s toplimi termičnimi vetrovi, ki jih ponesejo v višine in s pomočjo katerih lahko jadrajo: "Glede na vremensko napoved, glede na napovedane otoplitve, našim štorkljam verjetno ne bo hudega. Selivke ustavljajo izključno ekstremne razmere. 10 do 15 stopinj so temperature, ki jih pričakujemo v prihodnjih dneh, torej, če ni hudega deževja in mraza s snežnimi nevihtami, to zanje ne pomeni nič hudega in jih ne zebe. Problem so ekstremni vremenski pogoji, ko se temperature nenadoma spustijo, ko je zelo deževno ali zelo sneži, vse kar jim onemogoča, da bi nadaljevale normalno selitveno pot. Hudo je seveda, če naletijo na debelo snežno oddejo, če je zelo pozno sneg, potem se ne morejo prehranjevati in nimajo dostopa do hrane," so nam pojasnili na društvu, ker v prihodnjih dneh pričakujejo prve samce za Slovenijo najbolj značilnih belih štorkelj.
Na poti okoli tri tedne
Če avgusta, ko se odpravijo na jug, letijo v jatah, se spomladi vračajo bolj posamezno: Okoli tri tedne potrebujejo za pot. Seveda je vse odvisno od vremenskih razmer, koliko je na voljo hrane in kakšno vreme imajo," nam je pojasnila varstvena ornitologinja Urška Koce.
"Od enega do drugega konca Slovenije, na primer od juga do severa, kar je približno 150 kilometrov, potrebujejo pol dneva," je dejala strokovnjakinja za ptice.
Vračajo se do konca aprila
Vračanje štorkelj se pogosto zavleče do konca aprila ali celo v začetek maja, pri čemer številni pozni osebki in pari ne gnezdijo, temveč le za nekaj dni ali tednov zasedejo prazna gnezda: "V Sloveniji jih je vedno več, nekaj časa so bile samo na severovzhodu Slovenije, za tem so poselile Belo krajino, potem pa so šle na Gorenjsko in Notranjsko, kjer jih opažamo vedno več. Vsako leto se pojavi kakšen novi par. Nasploh je populacija štorkelj v Evropi v porastu," je dodala ornitologinja. Koliko jih bo letos in koliko jih je poginilo na poti, pa bomo vedeli v začetku maja, ko bodo dokončno doma.
Gregor Domanjko, predsednik pomurske sekcije DOPPS pa je za STA dejal, je prvo štorkljo opazil v soboto v Rankovcih pri Murski Soboti, v nedeljo so jo opazili v Filovcih pri Moravskih Toplicah, potem pri Nedelici, zdaj pa je polnih že vsaj pet gnezd.
Vse pa je tokrat očitno prehitela štorklja iz avstrijske Obrajne oz. Halbenraina nedaleč od Gornje Radgone, ki je po poročanju nekaterih medijev priletela že 5. marca.
