"Dejstvo je, da predstavlja ograja oviro tudi za divjad, ki ne pozna meja in je do sedaj prosto prehajala vse državne meje,” pravijo na Lovski zvezi Slovenije (LZS). Že dolgo opozarjajo na to, da živali nimajo izkušenj s takšno ograjo, saj ne dajejo videza neprehodnosti kot na primer pletena žična mreža ob avtocestah.
V ograji sosednje Madžarske se je ujelo veliko živali, ki so v mukah poginile ali čakale na rešitelja, zato se slovenski lovci in predstavniki društev za zaščito živali že trudijo, da se podobni primeri ne bi dogajali pri nas.
O konkretnih ukrepih še nič
Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je že prejšnji teden miril, da poskušajo zaradi začasnih tehničnih preprek omiliti in preprečiti težave s prehodi živali.
Pristojni so se tako v prejšnjem tednu sestali z Lovsko zvezo Slovenije in z Društvom za zaščito živali iz Pomurja ter se dogovorili za nekatere konkretne ukrepe, na primer kdo bo koordinator, kakšne pogoje potrebujemo za njihovo izvedbo in za preventivne aktivnosti.
"Prav tako je bilo dogovorjeno, da bo Društvo za zaščito živali iz Pomurja na celotnem delu meje, kjer so postavljene začasne tehnične prepreke, poskušal angažirati tudi druge sorodne organizacije, ki bodo pomagale, da živali ne bodo poškodovane oziroma, da bo poškodovanih živali čim manj in da bodo morebitne posledice čim manjše," so pojasnili na Uradu vlade za komuniciranje.
Glede konkretnih ukrepov so dejali, da bodo predstavljeni po poročilu koordinatorja, to je Lovske zveze Slovenije, ki bo predvidoma do konca meseca ugotovila stanje na terenu in predlagala ukrepe za preprečitev poškodb živali.
Najbolj učinkovita je električna ograja
“Lovci bodo na terenu še dodatno pregledovali območja ob meji in presodili, na katerih mestih je treba postaviti zaščitna sredstva in katera,” so pojasnili. Lovci med drugim postavljajo zaščitna sredstva za preprečevanje škod na kmetijskih pridelkih: “Za najbolj učinkovito sredstvo se je pokazala električna ograja. Vsa ostala zaščitna sredstva, kot so kemične ograje, zvočna odvračala in podobno sicer delujejo, ampak samo omejen čas.”
Zato po mnenju strokovnjakov z Lovske zveze Slovenije učinkovito zaščitno sredstvo predstavlja samo električna ograja po celi dolžini žičnate ograje. “S predstavniki Ministrstva za notranje zadeve smo govorili o postavitvi takega zaščitnega ukrepa in njegovem financiranju, vendar zaenkrat še ni bil sprejet noben sklep,” dodajajo.
LZS je na lastno pobudo pozvala tudi vse lovske družine v obmejnem pasu, naj zagotovijo redni dnevni nadzor tehničnih ovir v okviru čuvajske službe, s strani vodij revirjev in drugih lovcev ter o tem vodijo evidenco. “Divjad in druge ujete živali naj poskušajo rešiti, če pa to ni mogoče, naj poskrbijo, da ne bodo izpostavljene dodatnemu trpljenju. Vse primere naj dokumentirajo,” pravijo. Dodajajo, da zaenkrat ob žičnati ograji na obmejnem območju ni bila evidentirana nobena poškodovana oziroma poginula žival.
O pravilnem obnašanju ob ograji
“Dejstvo je, da ograja stoji in tu ne moremo nič. Potrebno je razmišljati, kako zavarovati živali ob ograji,” pojasnjujejo v Društvu za zaščito živali Pomurje, ki so se skupaj s predstavniki ministrstva in LZS dgovarjali o ukrepuh.
V društvu so prevzeli vlogo preventivne dejavnosti, zato obveščajo ljudi o pravilnem obnašnju ob ograji, da se čim manj zadržujejo ob bodečih žicah, da svoje rekracije in sprehode s psi preusmerijo od ograj, da psi ob ograjah nikakor niso spuščeni s povodcev in da svoja videnja divjadi ob ograji čim natančneje dokumentirajo na lovsko zvezo: lzs@lovska-zveza.si.
anja.scuka@zurnal24.si
