Vizita za živali > Novice
67 ogledov

Ograja že mori, odvračal še vedno ni

Košuta Profimedias
Žičnata ograja ob meji je smrtno nevarna za divje živali, ki so se tu do zdaj svobodno gibale. Lovci si želijo postavitve odvračal po celotni dolžini ograje, da bi s tem preprečili nove žrtve.

Predstavniki Lovske zveze Slovenije (LZS) so že 19. novembra na sestanku z državnim sekretarjem na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem predlagali postavitev električnega pastirja za odvračanje živali od bodeče žice. Do danes odvračala še niso postavljena, zaradi slovenske ograje pa sta v mukah poginili dve košuti.

Na sestanku s sekretarjem so govorili o preprečevanju škode na divjadi s postavitvijo odvračal od tehničnih ovir za preprečevanje razpršenosti in usmerjanje ljudi. “Vodstvo je izpostavilo izkušnje pri preprečevanju škod na kmetijskih pridelkih in kot edino dolgotrajno učinkovito sredstvo izpostavilo električnega pastirja,” so pojasnili na LZS.

Predstavniki LZS so Šefica opozorili, da postavljanje zaščitnih sredstev samo na določenih delih ovire ne bo preprečilo živalim, da poskušajo prečkati oviro na enem ali drugem koncu zaščitnega sredstva in zato predlagali postavitev odvračal v celotni dolžini ovir. “Najbolj smiselno pa bi bilo izvesti postavitev odvračal istočasno z oviro in to s strani istega izvajalca. Državni sekretar je sprejel predloge z razumevanjem in napovedal imenovanje koordinatorja za postavitev in nadzor odvračal na državnem nivoju, o čemer bodo LZS še obvestili,” pravijo na Lovski zvezi.

 

 

Sklicali bodo sestanek 

LZS je sicer prejšnji teden Ministrstvu za notranje zadeve posredovala podatke o potrebnih zaščitnih sredstvih za lovske družine, v predzadnjem tednu decembra pa bodo sklicali sestanek vseh lovskih družin, kjer stoji ograja, in nanj povabili predstavnika Uprave za zaščito in reševanje ter Šefica.

V LZS pojasnjujejo, da lovske družine v obmejnem pasu zagotavljajo redni dnevni nadzor tehničnih ovir v okviru čuvajske službe, s strani vodij revirjev in drugih lovcev ter o tem vodijo evidenco. Divjad in druge ujete živali poskušajo rešiti, če pa to ni mogoče, imajo navodila, da poskrbijo, da niso izpostavljene dodatnemu trpljenju. Vse primere ranjene oziroma poginule divjadi in drugih prostoživečih živali dokumentirajo.

Lovske družine so do sedaj zabeležile en primer ranjene in en primer poginule divjadi. “V prvem primeru je šlo za košuto, ki se je poškodovala, ko je prebila žičnato ograjo. Ranjena se je zatekla v gozd, zaradi ran, ki jih je utrpela, pa so ji lovci skrajšali trpljenje,” so opisali. V drugem primeru je košuta poginila na mestu, kjer se je ujela v ograjo. 

Ob ograji so se poškodovale tudi nekatere domače živali, na fotografiji spodaj je nemška doga, ki jo je po besedah skrbnice ograja le oplazila. Potrebovala je 18 šivov, rane je imela po hrbtu, tačkah, blazinicah ... 

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 3
  • zdrej 15:47 09.december 2015.

    Kaže se, da bi morala biti malo drugače narejena. In sicer 2m v višino navadna, pa potem gor bodeča žica. Seveda patruljiranje vojske bi bilo obvezno, saj je tako ograjo precej lažje "onsposobiti".

  • Ferluci 15:25 09.december 2015.

    Nič, bo pa vsaj malo več ponudbe divjačinskega mesa na trgovskih policah - ali pri lovcih. Vse je za nekaj dobro.

  • Avatar olor
    olor 15:12 09.december 2015.

    Nikoli ni prav, in če nebi bilo ograje, kdo bo odgovarjal in pazil da ne pridejo čez begunci?