Čeprav se zehanje razvije že pred rojstvom, za človeka postane nalezljivo šele v petem oziroma šestem letu starost. "To je tudi obdobje, v katerem začnejo otroci sebi in drugim pripisovati duševna stanja, kar potrjuje idejo, da je pojav povezan z družbenimi dejavniki", v svoji knjigi Nenavadno vedenje: zehanje, smeh, kolcanje pravi psiholog Robert Provine.
Kljub razširjenosti vzrok za nalezljivost zehanja še ni povsem pojasnjen. Po zadnjih raziskavah, naj bi bil pri ljudeh povezan z empatijo, hitreje naj bi se na zehanja nalezle osebe, ki so čustveno med seboj bolj povezane ali osebe z višjo stopnjo empatije.
Znanstveniki pa so ugotovili, da je zehanje nalezljivo tudi za hišne živali. Do pred kratkim je namreč veljalo, da zehanje vpliva le na človeka in sorodne primate.
Razlikujejo med zehanjem in odpiranjem ust
Na londonski univerzi Birkbeck pa je skupina strokovnjakov želela izvedeti, ali psi, ki veljajo za izredno izučene v branju in prepoznavanju človeške mimike, lahko prepoznajo znake zehanja. V raziskavi je sodelovalo 29 psov, uprizorili pa so jim dve okoliščini, vsako dolgo pet minut. Oseba, ki je pes ni poznal, se je usedla pred žival in morala poklicati psa po imenu.
Psom so strokovnjaki dali vidne in slušne spodbude, ki bi jih pripravili do zehanja. V prvih okoliščinah je oseba zazehala, takoj ko so ga psi pogledali v oči. V drugem poskusu oseba ni zehala, temveč le odprla in zaprla usta. Če je oseba zehala pred njimi, je zazehalo 21 psov, noben pes pa ni zazehal, ko je oseba le odpirala usta.
Rezultati tako po navedbah strokovnjakov kažejo, da imajo psi zmožnost vživeti se v čustva drugega.
