"Glede na Poročilo o stanju planeta 2018, človek sisteme, ki podpirajo našo družbo in gospodarstvo poriva na rob," ob izdaji Poročila opozarjajo v naravovarstveni organizaciji WWF.
Včeraj izdano poročilo prikazuje realno sliko vpliva človekove dejavnosti na svetovne oceane, gozdove, reke in ozračje: "Poudarja dejstvo, da se okno priložnosti, ki ga imamo, da na globalnem nivoju skupaj premislimo in pretehtamo svoje vrednote in kako cenimo, ščitimo in ohranjamo naravo, hitro zapira."
Že dvajset let
Poročilo o stanju planeta 2018 je izčrpen pregled stanja našega naravnega sveta 20 let po tem, ko je svet ugledala prva izdaja tega dokumenta.
"Znanost nam kaže kruto realnost stanja naših gozdov, oceanov in rek v našem upravljanju. Vrsta za vrsto, centimeter za centimetrom se zmanjšuje število vrst v naši divjini, kar je znak neverjetnega vpliva in pritiska, ki ga izvajamo na naš planet. Tisto, kar nas resnično definira in vzdržuje, naša narava in biodiverziteta, počasi umira," ob tem pravi Marco Lambertini, generalni direktor WWF International.
Svetovne populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev so se povprečno skrčile za 60 odstotkov med letoma 1970 in 2014. Glavne grožnje vrstam so neposredno povezane s človekovo dejavnostjo, vključno z izgubo habitatov in degradacijo ter prekomernemu izkoriščanju divjine.
"Vsi podatki, ki so nam dostopni kažejo na to, da človek dominira nad ostalim živim svetom. Ali je to res zmaga? Slovenci porabljamo resurse v vrednosti 2,8 planeta in to je zastrašujoče" pravi Leon Kebe, predstavnik WWF Adrije v Sloveniji.
Kako je v Sloveniji?
Sodeč po poročilu je v Sloveniji manj kot pet odstotkov živali divjih, prostoživečih, kar 96 odstotkov pa pripada ljudem in domačim živalim, večinoma vzrejenih za prehrano ljudi. "Pri nas pozitivnim trendom sledimo pri populaciji medveda in volka, medtem ko je populacija risa na robu izumrtja," opozarjajo.
Pravijo, da smo izgubili že 82 odstotkov sladkovodnih vrst, kar kaže na kritično stanje vodnih ekosistemov brez katerih človeštvo na Zemlji ne bo obstalo: "V našem primeru eni od desetih ribjih vrst grozi izumrtje zaradi izgradnje hidroenergetske infrastrukture. Še posebej problematične so male hidroelektrarne, ki v celokupno sliko prinašajo le malo energije, povzročijo pa nepovratno škodo na vodotokih."
Poročilo o stanju planeta 2018 je dvanajsta izdaja bienalne svetovne publikacije WWF-a. Poročilo zajema najnovejše rezultate Kazalca živega planeta, ki vključuje 16.704 populacij, od tega 4005 vrst vretenčarjev med leti 1970 - 2014.
