“Nekateri ljudje menijo, da je psu potrebno dati svobodo in da sta kakršnakoli vzgoja psa in njegovo šolanje pravzaprav mučenje,” ugotavlja veterinarka in strokovnjakinja za vedenjske težave psov Sabina Stariha Pipan, ki je tudi avtorica knjige Vzgojimo psa, učinkovito, a prijazno. Dodaja, da nekateri ljubezen psu izkazujejo tako, da ga razvajajo in ne vzgajajo, ko postane življenje z njim neobvladljivo, pa se ga znebijo.
“Drugi spet pretiravajo in s psom ravnajo preveč strogo, poniževalno, celo nasilno. Še vedno je zelo priljubljena tako imenovana dominančna teorija, ki nekako trdi, da naj bi človek svojega psa nujno dominiral in s tem preprečil ali odpravil njegove vedenjske težave,” opisuje.
Pravi, da se nekateri pri zagovarjanju dominančne teorije sklicujejo na naravno življenje volkov, prednikov naših psov, ki naj bi živeli v krdelih. “Obvladovale naj bi jih tako imenovane živali alfa, ki izvajajo neke vrste strahovlado nad ostalimi,” pravi Stariha Pipan. Te podatke pa so po njenih besedah večinoma dobili z opazovanjem volkov v ujetništvu, kjer “živali svoje življenje večinoma preživotarijo v brezdelju, njihovo ozemlje pa je omejeno in ne omogoča umika tistim, ki se ne razumejo med seboj.” Po njeni oceni je tu razlog tudi za hude boje med njimi.
Nova spoznanja
“Učinkovitejše opazovanje volkov v naravi pa je zadnja leta prineslo povsem drugačno sliko o življenju volkov,” opisuje. S pomočjo sodobnih naprav in postopkov so opazovalci denimo odkrili, da osnovna volčja združba ni naključno skupaj nametano krdelo, ampak družina, ki jo običajno sestavljajo starši in potomci različnih starosti. “Nekateri zapustijo družino, ko odrastejo, si poiščejo partnerja in ustanovijo svojo družino. Drugi vse življenje ostanejo skupaj s starši,” pojasnjuje. Dodaja pa, da glavi družine, ki so starši ostalih v družini, strokovnjaki ne imenujejo več alfa živali, pač pa vodilni oziroma starši.
Bistvo volčje družine tako po njenih besedah ni dominanca, ampak preživetje. “Preživlja se namreč z lovom na živali, običajno mnogo večje od volkov samih, kar je izredno naporno in težavno. Zato je nujno, da so vse živali dobro izurjene, za kar poskrbijo starši in njihovi starejši mladiči,” opisuje.
Dodaja, da je zelo pomembno sodelovanje, vodilne živali pa se ves čas trudijo, da bi v družini ohranile splošno prijazno razpoloženje. “Spodbujajo soglasje v skupini, ki krepi voljo za sodelovanje in občutek za skupnost. Podmladek pa jih zaradi njihovega vedenja samodejno spoštuje,” je dejala. Ocenjuje, da se do psov lahko obnašamo kot neke vrste starši, ki tudi v naravi bedijo nad svojim pomladkom in ga vzgajajo, a dobronamerno. Pravi, da tudi za psa, ki biva z nami, ni bistvo življenja dominanca, ampak preživetje: “To pomeni, kako čim bolje zadovoljiti svoje potrebe po hrani, vodi, gibanju, igri in ne nazadnje po naši pozornosti.”
Otrok in pes
Sabina Stariha Pipan v svoji knjigi ovrže mit o tem, da je pes za družino z otroki nepriporočljiv, zato ponuja tudi ideje, kaj vse je moč početi s psom in kako ga socializirati, da bo postal neproblematičen družinski član. “Otrok se ob tem nauči odgovornosti, samostojnosti in spoštovanja do živali,” pravi. Kako prijetno je lahko življenje našega malčka skupaj z živaljo, bo z jasnimi primeri pokazala na brezplačnem predavanju Otrok in pes, ki bo v torek 2. junija ob 18. uri v ŠOUP – Gortanovem trgu 15, v Kopru. Pojasnila bo tudi, zakaj sploh pride do težav pri druženju otrok s psom. Po predavanju boste lahko postavili tudi vprašanja. Predavanje organizira portal Pes moj prijatelj s podporo Študentske organizacije Univerze na Primorskem. Ker je število mest omejeno na trideset, se lahko prijavite na info@pesmojprijatelj.si, več informacij o predavanju pa najdete tukaj.
