Ker se je dodo razvijal na območju, kjer ni bilo plenilcev, ob prihodu človeka na otok ni kazal nobenega strahu pred njim ali živalim, ki so prišle z njim. Zato je bil dodo lahek plen, ne pa neumen.
Ameriški strokovnjaki so analizirali dobro ohranjen muzejski primer lobanje te ptice in ugotovili, da je imel dodo možgane, katerih velikost je bila proporcionalna velikosti telesa.
Prav tako so ugotovili, da je imel dodo morda boljši voh od večine ptic, in sicer zaradi povečanega olfaktornega oziroma za voh specializiranega predela možganov. Ta sposobnost je neobičajna za ptice, verjetno pa je služila temu, da je zavohal zrelo sadje.
Inteligenten kot vojni golobi ...
Raziskava je pokazala, da je bil dodo vsaj toliko inteligenten, kot druge vrste ptic iz družine golobov in grlic. "Če vzamemo velikost možganov oziroma njihovo prostornino kot merilo inteligence, potem je bil dodo pameten kot golob," je povedala paleontologinja Eugenia Gold z newyorške univerze Stony Brook.
Kot je dodala, so "golobi pametnejši, kot se jim dejansko pripisuje, saj jih med vojnami niso brez razloga uporabljali za pismonoše".
Dodo bil ptič neletalec iz družine golobov, ki je živel na otoku Mauritius. Odkrili so ga okoli leta 1507 samo na tem otoku v Indijskem oceanu. Izumrl je v 17. stoletju, potem ko so na otok prišli portugalski kolonizatorji.
Kot je med drugim pojasnila Goldova, pred prihodom ljudi na otok ptice niso imele sovražnikov in plenilcev, zato tudi niso imele razloga, da bi se jih bale, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Paleontolog Mark Norell iz newyorškega prirodoslovnega muzeja pa je pojasnil, da se je sloves dodoja kot neumne ptice razširil iz več razlogov: bil je smešen na pogled, ni mogel leteti, zaradi svoje prijazne narave pa je bil lahek plen za ljudi. Zato so jim neumnost zlahka pripisali, a neupravičeno.