Na posnetku vidimo lačne mladičke in jezno mati. Mladički si želijo še malo mleka, mati pa si želi le malce miru.
Kako so se ponovno naselili
"Za zgodovino divjega prašiča na Slovenskem je bistvenega pomena odredba cesarice Marije Terezije iz leta 1770, s katero je ukazala povsem zatreti divje prašiče v prosti naravi. Po tem obdobju so bili v naših krajih praktično iztrebljeni," pojasnjujejo pri Lovski zvezi Slovenije.
Kronika gozdne uprave kneza Karla Auersperga v Kočevju po njihovih podatkih ne izkazuje nobenega odstrela divjih prašičev že od leta 1768 pa vse do 1918. Leta 1912 pa se je pojavil na veleposestvu Ruperčvrh, katerega lastnik je bil graščak Herman Goriany. Šlo je za velikega merjasca, ki sta se mu pridružili dve domači svinji, ki sta ušli iz majhne obore na omenjenem veleposestvu. "Odtlej so se divji prašiči vse pogosteje pojavljali v Beli krajini, v okolici Novega mesta in na Mali gori. Omenjeno območje so povsem poselili do konca 20. let prejšnjega stoletja, prodirali pa so še naprej," opisujejo na zvezi.
V naslednjih dvajsetih letih so se tako divji prašiči razširili na Snežnik, Kočevsko, v Zasavje, okolico Celja, Haloze in na Boč. Leta 1926 so se pojavili tudi na Pohorju in leto pozneje na Kozjaku. Konec štiridesetih let so se divji prašiči začeli redneje pojavljati na Krasu in Tolminskem, v začetku petdesetih let pa tudi v Julijskih Alpah. "V petdesetih letih so postajali vse pogostejši in rednejši tudi v vzhodni Sloveniji, razen Prekmurja, kamor so se po odstranitvi ograje na državni meji razširili z Madžarske. Dandanes divji prašič poseljuje, bodisi stalno bodisi le občasno, celotno ozemlje Slovenije, domala do same obale," so zaključili.