Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni vsi prežvekovalci, vključno z ovcami, govedom, jelenjadjo in srnjadjo, kozami in kamelidi (kamelami, lamami, alpakami, guanaki, in vikunjami). Konji in prašiči so nedovzetni. Čeprav bolezen najbolj prizadene ovce, je govedo glavni rezervoar virusa med sesalci, in je zelo pomembno za epidemiologijo bolezni.
Za bolezen so značilne spremembe ustne in nosne sluznice ter roževine parkljev. Bolezen povzroča virus, ki ga širijo nekatere vrste krvosesih mušic. Bolezen modrikastega jezika je prisotna, kadar se z laboratorijskim testom potrdi, da je virus bolezni modrikastega jezika (BTV) prisoten (kroži) v določenem okolju. Človek ni dovzeten za bolezen modrikastega jezika.
Povzročitelj bolezni
Bolezen modrikastega jezika povzroča virus iz rodu orbivirusov iz družine reovirusov. Doslej je bilo s pomočjo testov serumske nevtralizacije identificiranih 24 različnih serotipov virusa bolezni modrikastega jezika.
Virus prenaša omejeno število različnih vrst krvosesnih mušic iz rodu Culicoides. Virus bolezni modrikastega jezika se po naravni poti ne prenaša neposredno z živali na žival. Virus med živalmi prenašajo omenjene krvosese mušice. Verjetnosti mehanskega prenosa virusa med posameznimi čredami živali ter znotraj same črede zaradi slabe higienske prakse (npr. zaradi uporabe kontaminirane kirurške opreme ali okuženih votlih injekcijskih igel) ni mogoče izključiti.
Kadar krvosesa mušica zagrize v okuženo žival, se virus prenese na krvoseso mušico skupaj z vsesano krvjo, in se namnožuje v mušici. Replikacijski ciklus virusa v vektorski mušici ter v prežvekovalskem gostitelju povečujeta količino virusa bolezni modrikastega jezika, ki je na voljo za širitev na nove naključne in neokužene gostitelje ter vektorje.
Največja populacija vektorja, mušic Culicoides, se pojavlja pozno poleti in jeseni, in zato je v tem obdobju bolezen modrikastega jezika najbolj prisotna.
Zgodovina in širjenje bolezni
Bolezen modrikastega jezika je bila prvič opisana v Južni Afriki, doslej pa so jo prepoznali že v večini tropskih in subtropskih držav (za podrobnosti o državah s prisotnostjo bolezni modrikastega jezika glej spletišče OIE). Po letu 1999 so bili evidentirani široko razširjeni izbruhi bolezni modrikastega jezika v Grčiji, Italiji, na Korziki (Francija), in na Balearskih otokih (Španija). Posamezni primeri so bili ugotovljeni tudi v Evropi, v Bolgariji, na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovem, Srbiji in Črni Gori. Pri teh izbruhih so bili udeleženi serotipi 2, 4, 9 in 16. Ti primeri so bili zabeleženi mnogo bolj severno in zahodno od običajne razširjenosti bolezni. Sklepati je, da se je virus širil tako iz Turčije kakor iz Severne Afrike.
V letu 2006 (konec poletja) je bila bolezen modrikastega jezika, serotipa 8 (BTV-8), prvič ugotovljena na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Nemčiji in delih severovzhodne Francije. V letu 2007 je severna Evropa doživela drastično povečanje novih primerov v vseh že obstoječih okuženih območjih, in številke so narasle na več deset tisočev primerov, ko se je bolezen neomajno širila po Evropi. Prizadete države so se soočale s povečano smrtnostjo živali ter izgubo proizvodnje, kar je povzročilo hudo gospodarsko krizo v kmetijstvu. V letu 2008 so prizadete države uvedle programe cepljenja proti bolezni. Postopno se je bolezen umirjala, tako da so bila vsa območja z omejitvami zaradi BTV 8 v nadaljnih letih ukinjena. Posamezna območja z omejitvami so ostala v veljavi le na jugu Evrope (Španija, Italija, Portugalska), vendar zaradi drugih serotipov virusa BT (1, 4, 9, 16,..).
Bolezen modrikastega jezika v Evropi
V letu 2014 pa se je na JV Evrope začela širiti bolezen modrikastega jezika, serotip 4 (BTV - 4). Iz Grčije se je preko Bolgarije in Romunije razširil tudi na Madžarsko in Hrvaško ter druge države zahodnega Balkana (Srbija, Makedonija, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Albanija).
V osrednji Italiji pa se soočajo z epidemijo bolezni modrikastega jezika, serotip 1 (BTV – 1). Kot najverjetneši ukrep za preprečevanje širjenja bodo, po vsej verjetnosti, uvedli cepljenje vseh dovzetnih živali na območjih z omejitvami.
Predstavitve posameznih držav članic v zvezi s situacijo BT, ki so bile predstavljene v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo so na voljo na spletnistrani Komisije.
Prijava bolezni
Rejci živali morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri ovcah in govedu ter dosledno izvajati ukrepe biološke varnosti.
Bolezen modrikastega jezika je obvezno prijavljiva bolezen. Vsak sum ali pojav bolezni je potrebno takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali Območnem uradu Uprave.
V skladu z mednarodno dogovorjenimi smernicami (OIE) in EU zakonodajo je bolezen modrikastega jezika potrjena takrat, kadar obstajajo dokazi o tem, da virus BT kroži med živalmi in vektorji na nekem območju.
Vir: Zdravje živali. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dostopno prek:http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_zivali/bolezni/ (16. november 2015)
