"Velikih švicarjev ne bi zamenjala za nič na svetu! Kdor zna njihove lasnosti ceniti in jih obrniti sebi v prid, bo dobil enkratnega spremljevalca in družabnika, štirinožnika, ki bi za svojega vodnika naredil vse na svetu," je za Žurnal24 povedala Neca Jerkovič iz psarne Karantanska, ki bo s svojimi čudovitimi velikimi švicarskimi planšarskimi psi prisotna tudi na našem Festivalu za ljubitelje živali v Domžalah v Češminovem parku, ki bo v nedeljo 10. junija (v primeru dežja 17. junija).
Festival sicer lahko obiščete tudi v Novi Gorici na Trgu Evrope, 27. maja.
Mogočen pes, mehkega srca
"Mogočna pojava, čudovita obarvanost, nezahtevna nega, zmerna aktivnost, odsotnost agresije, neizmerna ljubezen do članov svoje družine in naravna sposobnost sobivanja z drugimi živalmi so le nekatere izmed odlik te čudovite pasme. Včasih cenjen predvsem kot čuvaj in zaščitnik ter marljiv delavec na kmetiji prav zaradi naštetih lastnosti, danes postaja vse bolj priljubljen družinski pes,“ je pasmo opisala Neca Jerkovič in dodala, da so na svojo družino resnično izjemno navezani.
Zaščitnik, neskončno predan svoji družini
Švicar je velik, robusten, mišičast, močan pes, toplih, temno rjavih oči in prelepega kratkodlakega kožuha, ki se razločno sveti v treh različnih barvah: osnovni črni s simetričnimi oznakami bele in rdečerjave barve. Obarvanost je za pasmo tipična in natančno opredeljena v standardu pasme. Dlaka je kratka in ni zahtevna za nego. Kožuh je izredno gost, z gosto poddlako, ki dvakrat letno precej odpada: "Njihov letni čas je zato zima, obožujejo sneg in takrat v očeh dobijo prav posebne iskrice, poletno vročino pa nekoliko teže prenašajo. Poleti se radi ohladijo z namakanjem v vodi, le redki pa so aktivni plavalci. Karakterno so odločni in izjemno stabilni."
S svojim laježem bodo gospodarja vedno opozorili na prihod neznanca in se bodo ustavili le, ko bo gospodar prišel preveriti, kaj se dogaja in kdo je prišel. "Svoji družini so izredno predani, do tujcev pa nekateri rahlo nezaupljivi in včasih previdni. To pomeni, da pes sam ne bo silil v tujca (načeloma jih ignorirajo, na domačem teritoriju nalajajo), vendar pa morajo biti v prisotnosti lastnika do tujcev povsem sproščeni in prijazni. Plašnost je huda napaka. Zaradi svojih karakteristik so predstavniki te pasme odlični čuvaji, vendar neznance prestrašijo s svojo mogočno pojavo in globokim laježem, agresije pa načeloma ne poznajo. V višino merijo med 60 in 72 centimetrov, tehtajo pa od 40 do 65 kilogramov."
Rad ima otroke, druge živali in druženje z domačimi
Za vse, ki si želijo imeti velikega švicarskega planšarskega psa, bi bilo po izkušnjah Nece Jerkovič idealno, da imajo veliko hišo z vrtom in da bi psu dovolili tudi vstop v notranje prostore. Je pa obvezno, da se psa redno sprehaja, ne glede na to, da se z lastnikom rad kratkočasi tudi doma. "Njihov kožuh jim sicer omogoča bivanje zunaj hiše, vendar se zelo navežejo na svojo družino in so radi večino časa v bližini »svojih« ljudi. Prilagodijo se tudi življenju v stanovanju, če jim omogočimo dovolj gibanja. Odrasli, lepo vzgojeni in socializirani švicarji so zelo prijazni in potrpežljivi z otroci. Odlično se razumejo z drugimi živalmi, še posebej, če so že od malega vajeni nanje," pojasnjuje.
Leta 1908 mislili, da je slab primer bernskega planšarskega psa
Pasma izvira iz Švice in je uradno priznana od leta 1908. Vzreditelj bernskih planšarskih psov je na razstavo v Langenthal pripeljal izredno močnega, vendar kratkodlakega bernca, ki ga je kupil, ker se mu je zdel izredno zanimiv in poseben. Želel ga je pokazati profesorju Heimu, velikemu poznavalcu švicarskih psov in z velikim zanimanjem čakal, kaj bo rekel.
Odziv ga je presenetil. "Ta pes spada v drugačen razred: je čistokrven in preveč lep, da bi ga označili zgolj kot slab primer bernskega planšarskega psa. To je primer skoraj izumrlega velikega švicarskega planšarskega psa", je odvrnil profesor in na srečo, kot pravi Neca, je profesor Heim v tem psu prepoznal staro, skoraj izumrlo pasmo, ki jo je desetletja prej že srečeval po gorskih kmetijah. Začelo se je iskanje predstavnikov po samotnih kmetijah in usmerjena vzreja in tako jim je uspelo pasmo ponovno obuditi. Zelo so bili cenjeni pri kmetih, ki si niso mogli privoščiti konj. Te vzdržljive pse so uporabljali pri različnih opravilih (spravilo lesa, vleka vozičkov napolnjenih z različnim tovorom na trg), zato so jih imenovali tudi "reveževi konji". Poleg tega pa so bili tudi izredno zanesljivi čuvaji. Med 2. svetovno vojno jih je švicarska vojska uporabljala kot vlečne pse.
Kam na izlet z velikim švicarskim planšarskim psom?
So srednje aktivni psi. "Radi imajo vse aktivnosti, ki jih lahko delijo s svojimi ljudmi. Obožujejo dolge sprehode v naravo, zmeren tek, vleko, pa tudi v hribe nas z veseljem spremljajo, vendar moramo vzpone prilagoditi njihovi vzdržljivosti in starosti,“ pravi Neca in doda: "So psi, ki so bili vzrejeni za samostojno delo in so zato vztrajnega in močnega značaja. Znajo biti zelo svojeglavi in takrat jih najbolj zanima zadovoljitev lastnih potreb. Zanje je zato bolj primeren pasji vodnik z izkušnjami, vendar so primerni tudi za začetnike. Če z njimi delamo pravilno, so zelo učljivi in vodljivi, zelo radi sodelujejo s svojim vodnikom, vendar šolanje zahteva od vodnika več potrpežljivosti in vztrajnosti, saj se počasneje učijo novih stvari. Obisk male šole je zato s švicarjem praktično obvezen, predvsem zaradi socializacije, da se naučijo pravilnega sobivanja s psi različnih velikosti in pasem, samokontrole. Primeren način šolanja je z nagrajevanjem in pozitivno motivacijo, saj šolanje s prisilo ne daje dobrih rezultatov. Moramo pa biti precej vztrajni in delati v kratkih intervalih."
Veliki švicarski planšarski psi se, kot nam je povedala Neca, dobro odrežejo v nižjih stopnjah šolanja, Rally obediencu, vleki vozičkov (kjer lahko sprostijo svojo željo po vleki, ki jo imajo v krvi), rekreativnem canicrossu in teku na smučeh. Za reševanje ali agility zaradi težke konstitucije niso najbolj primerni. Pomembno je, da mladička redno jemljemo s seboj na izlete in ga izpostavimo različnim situacijam, s katerimi se bo srečeval v svojem življenju.
Vesten vzreditelj pari le zdrave pse
Najpogostejše zdravstvene težave te pasme so odkruški v ramenskem sklepu (osteochondritis dissecans-OCD), epilepsija, bolezni oči (katarakta, PRA, entropij, distihija), zasuk želodca ter sindrom "besnega lizanja in goltanja“. Displazija kolkov in komolcev se pri pasmi le redko pojavlja. "Zaenkrat je za pridobitev vzrejnega dovoljenja še vedno potreben le pregled kolkov (ki pri pasmi pravzaprav niso preveč problematični), zato previdnost pri nakupu mladiča ne bo odveč. Vsi vestni vzreditelji opravijo slikanje kolkov, komolcev in ramen, zaželen pa je tudi pregled oči,“ je še dodala Neca.
