“Kraški ovčar ali kraševec je pastirski pes. Je srednje velik, čvrst pes z dolgo, gosto in bujno dlako železno sive barve,” opisuje Blanka Dolinar iz Kluba Kraških ovčarjev Slovenije (KKOS). Člani kluba nas bodo obiskali tudi na jutrijšnjem Festivalu za ljubitelje živali v Češminovem parku v Domžalah.
Podlanka kraševca je po njenih besedah svetlo siva do bledo rumena. Dolžina dlake je praviloma daljša od desetih centimetrov. "Dlaka se pri kraševcu razvija počasi, vse do četrtega leta pa počasi tudi temni," dodaja.
Pojasnjuje, da ga odlikuje plemenita glava, s prijaznimi madljevimi rjavimi očmi, ki dajejo miren in samozavesten ter prijazen izraz: "Uhlja sta povešena, srednje velika in ne predolga; dopolnjujeta lep, zaobljen videz glave. Obvezna je temno siva maska po glavi."
Inteligentni, trmasti in samostojni
Blanka Dolinar pojasnjuje, da je kraševec pastirski pes, kar pomeni, da so ga naši predniki vzgojili za čuvanje čred pred divjimi živalmi in tatovi, pa tudi kot čuvaje posesti, doma in družine. Zato so inteligentni, trmasti in samostojni. Pravi, da pastirski psi nasploh ne dajejo videza aktivnega psa, saj čez dan poležavajo okoli črede ali doma, so pa v resnici stalno čuječi.
"Kraševec je samostojen in pogumen, vendar tudi preudaren in zanesljiv. Je izredno zvest in ljubeč do svoje družine, še posebno do otrok, do tujcev pa je nezaupljiv," dodaja.
Pravi, da gre za pasmo, ki je dolgo veljala za neučljivo, celo neumno. So pa ravno nasprotno zelo bistri psi z močnim, samostojnim, celo trmastim značajem in niso pripravljeni ubogati vsakega povelja. "Največkrat nas mirno zignorirajo, lahko se celo uprejo, v zelo napačnih rokah pa se lahko pojavi celo agresija. S kraševcem se moramo zelo zavzeto ukvarjati že od začetka, da bo njegovo vedenje primerno življenju v urbanemu okolju," svetuje.
Njegovega značaja po njenih besedah ne smemo poskušati spreminjati, ampak ga v razvoju pozitivno usmerjamo s pravilno in dosledno vzgojo. Tako tudi s kasnejšim šolanjem ne bomo imeli težav.
Upoštevajte karakterne lastnosti
"Za vse pasme je pomembno, da psa ne kupujemo z očmi, ampak upoštevamo karakterne lastnosti. Kraševec je značajsko močan pes, sposoben samostojnega odločanja. Bolje kot v podrejeni vlogi, se znajde v partnerskem odnosu. Za njegovo pravilno vzgojo je zato priporočljiv nekdo, ki že ima izkušnje s psi, ki je dosleden in potrpežljiv," pravi ljubiteljica te pasme. Nikakor pa za kraševca kot tudi druge pasme ni primeren lastnik, ki ga vzgaja s prisilo in trdo roko: "Ravno tako zanj niso primerni premehki lastniki, ki jih kraševec ne vidikot enakovredne partnerje. Partnerstvo s kraševcem mora namreč temeljiti na vzajemnem spoštovanju."
Pojasnjuje, da obstaja tudi razlika med spoloma: psičke so običajno bolj vodljive in manjše, medtem ko so samci večji in močnejši, lahko kažejo veliko samozavesti, se težje uklonijo.
O pasmi pisal tudi Valvasor
Blanka Dolinar pravi, da je kraševec prastara oblika pastirskega psa. O izvoru kraševca obstajajo različne teorije, še najverjetneje pa je, da se je kraševec razvil iz grškega molosa in bil kasneje pred več kot tisoč leti križan s pastirskimi psi ljudstev, ki so prečkala ali naselila naše kraje skupaj s svojimi ovčjimi čredami: Ilirov ali Rimljanov in Slovanov.
"O kraševcu je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) pisal že zgodovinar baron Janez Vajkard Valvasor. Opisal ga je kot močnega in pogumnega psa, ki ga gojijo ob reki Pivki. Njegova vezanost na Kras in severno Istro je logična, saj gre za področja, kjer je bila od nekdaj razvita predvsem selitvena ovčjereja," pravi in dodaja, da je bil obenem zaradi večje poseljenosti pokrajine kjer so se gibali, dosti bolj umirjen in manj napadalen kot druge pastirske pasme Balkana.
Opuščanje ovčjereje na Krasu in kasneje obe vojni so pripeljale kraševca na rob izumrtja in le požrtvovalnost slovenskih kinologov ima zasluge, da je danes pasma še z nami. "1929 je nastal prvi pasemski standard, kot pasma pa je mednarodno priznan že od leta 1939; najprej kot Ilirski ovčar skupaj s šarplanincem, od leta 1968 pa samostojno kot kraški ovčar," zaključuje.
Pravi zaklad se skriva v njihovem značaju
"Prav gotovo so zelo lepi psi, sploh, če so vam všeč dolgodlake pasme. In seveda so odlični čuvaji. Pravi zaklad pa se skriva v njihovem značaju," opisuje Blanka Dolinar.
Opisuje jih kot nagajive, hudomušne, trmaste, zelo nežne in crkljive, vse to po njenih izkušnjah pokažejo svoji družini. Pravi, da so celo življenje zanimivi in polni novih idej: "Ko misliš, da ne bodo iz rokava potegnili nič novega, ti postrežejo z novo vragolijo. Imajo zanimivo lastnost, da se vedno pritisnejo ob človeka in obenem stopijo na nogo. Lastniki kraševcev si to vedno radi z nasmehom povemo. Dneve najraje preživijo v naši družbi, četudi samo dremajo v bližini lastnika."
Zdravje kraševca
Pasma je po besedah Blanke Dolinar še vedno zelo zdrava, nima izrazitih dednih obolenj. "Kot pri vseh večjih pasmah je potrebno nadzirati stanje kolkov, občasno se lahko pojavi kolčna displazija. Paziti je treba na prehrano, saj so nekateri kraševci nagnjeni k požrešnosti. Kvaliteta prehrane se seveda pozna tudi pri razvoju in kvaliteti dlake," pravi.
Kraševec je po njenih izkušnjah aktiven in igriv pes. Dnevni sprehodi so zato nujni, da je pes v dobri psihični in fizični kondiciji. Znani so sicer tudi primeri, ko se pes zaradi pomanjkanja aktivnosti navadi lenariti in kasneje odklanja tudi sprehode. "Taki problemi so kasneje težko rešljivi, saj gre za zelo trmast karakter. Paziti pa moramo, da se prevelikim aktivnostim izogibamo v vročem poletnem vremenu, saj so bolj ljubitelji zime, kot poletja," dodaja.
anja.scuka@zurnal24.si
