O tem, zakaj je prehrana pri psih tako pomembna, smo se pogovarjali z ustanoviteljico spletne strani Zdrav pasji svet – Katjo Šneler. Glavno poslanstvo njene spletne strani je podpreti in pomagati čim več ljudem ponuditi svežo hrano svojim psom ter poiskati ustrezne oblike pomoči ob različnih zdravstvenih težavah.
Zakaj je po vašem mnenju surova hrana za kužke najbolj primerna? Katere pozitivne učinke prinaša?
Surova mesna prehrana vsebuje vsa potrebna hranila v svoji prvotni obliki, kar pomeni da jo pasje telo najležje “prepozna” in uporabi. Namreč, bolj ko hrano obdelujemo, bolj izgublja na hranilni vrednosti in bolj se spreminja njena struktura. Surova hrana pa je živa, saj vsebuje naravne vitamine, minerale, prebavne encime, beljakovine, meščobe ipd. Psi kot pretežni mesojedci potrebujejo hrano, katere večji del predstavljajo mišično meso, kosti in organi, zaradi raznolikosti in zagotavljanja pestrosti v prehrani pa je priporočljivo, da jim dodajamo tudi zelenjavo in sadje, jajca, ribe, določene mlečne izdelke ipd.
Na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali, ki se bo odvijal 4. junija 2022 v Novi Gorici, bo prisotna tudi ekipa Zdrav pasji svet, ki bo z vami z veseljem delila nasvete na področju surove hrane in dopolnilnih metod zdravljenja. Sledite dogodku TUKAJ.
Pozitivni učiniki na zdravje in počutje psa so številini; od dobrega apetita, zdravih zob in čvrstih kosti, sijoče dlake, do ustreznega delovanja prebavnega trakta in možganov ter drugih organskih sistemov. Kakovostna hrana omogoča odlično podporo psom, ki imajo zdravstvene težave, zdravim pa ohranjanje optimalnega zdravja.
Naj poudarim, da je vsakega psa vedno treba obravnavati individualno in da žal vsi psi zaradi različnih okoliščin surove hrane ne prenašajo dobro. V tem primeru je odlična alternativa kuhana hrana, ki jo imajo nekateri psi raje in je zanje tudi lažje sprejemljiva.
Kaj svetovati tistim, ki svojim kužkom zaradi financ surove hrane vsak dan ne morejo zagotoviti?
Vsekakor je bolje ponuditi vsaj del surove hrane kot pa nič, zato se številni skrbniki odločajo, da k briketom oz. peletom dodajajo surovo hrano. Pogosto nam številne trgovine ponujajo različne ugodnosti in tako lahko opravimo cenjši nakup. Tudi ponudniki surove hrane za pse imajo občasne akcije, le spremljati je treba ponudbo. Pogosto si lahko pomagamo tudi tako, da izbiramo tiste dele mesa, ki jih ponavadi ne kupujemo za prehrano ljudi, pa ne zaradi tega, ker ne bi bili kakovostni, ampak ker v našem kulturnem okolju tega nismo navajeni. Naj za primer navedem priščančje kremplje, ki so odličen vir kolagena in kalcija ter krasna zobna ščetka, le redko pa jih zasledimo v prehrani ljudi. Tudi tisti deli živali, ki so malček bolj mastni, so za pasjo hrano primerni, seveda pa z maščobo nikakor ne smemo pretiravati. Tovrstna hrana je navadno tudi s finančneg vidika lažje dostopna.
Je lahko zanje surova hrana tudi nevarna? Katerim surovim izdelkom se moramo pri hranjenju psov izogibati?
Pri hranjenju s surovo hrano je treba vedeti, da mora biti vsa mesna hrana veterinarsko pregledana. Težavam z morebitnimi zajedalci v mesu se lahko izognemu tudi z zamrzovanjem ali da meso in organe le rahlo pokuhamo.
Pomembno je, da upoštevamo tudi velikost psa, prehranske navade, starost in seveda zdravstveno stanje. Zelo je pomembna tudi količina hrane in kako je obrok sestavljen, da smo pozorni na velikost in trdoto kosti, ki morajo biti vedno, poudarjam vedno, surove in mesnate. To pomeni, da jih ne kuhamo, ne pečemo, saj s tem vplivamo na prebavljivost kosti in da kosti niso gole, ampak mesnate, saj s tem onemogočimo, da bi se kosti med hranjenjem zagozdile ali zapičile.
Pri surovi hrani se je treba izogibati določenih delom živali, ki bi lahko predstavljale potencialno nevarnost in sicer možganom in hrbtenjači govedi, drobnice in jelenjadi, ki lahko povzročajo degenerativn obolenja ali pa školjkam in lupinarjem, zaradi okužbe s paraziti. Temu se lahko izognemo tako, da kupujemo veterinarsko pregledano meso in da ga pokuhamo, kar velja predvsem za školjke.
Pomembno je tudi, da se izogibamo mesu, ki prihaja iz ekstenzivne reje, in če le imamo možnost, izberimo “prijazno” rejene živali. Če svojim psom v hrano vključujete ribe, pa se izogibajte tistim, ki so visoko na prehranjevalni verigi, saj je veliko večja verjetnost, da so zaradi onesnaženosti voda nakopičene s strupi.
Lahko na tak način prehranjevanja takoj preidemo ali je nujno uvajalno obdobje?
Kot že omenjeno, je potrebno vsakega psa obravnavati individualno, a nekako nasplošno velja, da bodo mladički, mlajši in zdravi psi pa tisti, ki so navajeni različnih okusov, lažje sprejeli drugačno hrano. Postopen prehod je večinoma priporočjiv za starejše pse, za pse z raznimi zdravstvenimi težavami ter neješče oz. tiste z izbranim okusom. Vedno se je treba prilagajati specifičnim potrebam posameznega psa, saj le na ta način zagotovimo zdrav in uspešen prehod na surovo hrano.
Kako pa s tako hrano nadaljevati, ko smo na dopustu, izletu? Imate za lastnike morda nekaj trikov?
Za konec bi prosila še za nekaj predlogov pasjih obrokov s surovo hrano.
Skrbniki surove obroke lahko pripravljamo tako, da mešamo različne vrste mesa v en obrok ali pa uporabimo sestavine samo ene živali. Poleg tega se lahko odločimo za obroke, ki bodo na dnevni bazi vsebovali tako meso, organe, kosti, zelenjavo, jajca ipd. ali pa en dan ponudimo več kosti, drugi dan vključimo več organov ipd.
Odstotki hrane se izračunajo glede na starost in velikost psa ter druge okoliščine. Na splošno naj bi zdrav odrasel pes potreboval na dan hrane, ki znaša 2 – 3 % njegove telesne teže. Navedni recepti ne vsebujejo vseh potrebnih hranil in niso primerni za vse pse, so le okvirni in za lažjo predstavo. Zelenjava naj bi bila zaradi lažje prebavljivosti pokuhana in pretlačena.
Nekaj receptov za osnovno predstavo:
Piščanec
35-50 % prsi
10-30 % srčkov ali jeter
12-15 % piščančjih kosti (npr. vratov)
5-10 % zelene
5-10 % korenčka
5-10 % bučke
Piščanec in govedina
20-25 % piščančjih prsi
20-25 % mlete govedine ali na koščke narezanega mesa
10-30 % srca ali jeter (govejih)
12-15 % piščančjih kosti (npr. peruti)
5-10 % rdeče pese
5-10 % graha
Puran in piščanec z ribami
12-15 % piščanca ali purana s kostmi (celimi ali mletimi)
35-50 % skuše ali druge z omega 3 maščobnimi kislinami bogate ribe
10-30 % piščančjih ali puranjih srčkov ali jeter
5 % surovega ali rahlo parjenega jajca
5-10 % brokolija
5-10 % zelenolistne zelenjave
Govedina
35-50 % mlete govedine, ličnic ali na koščke narezanega mesa
10-30 % srca ali jeter
12-15 % govejega repa
5-10 % jabolk
5-10 % sladkega krompirja
5-10 % kodrolistega ohrovta
