"Mladiča risinje Teje iz Male Gore so januarja letos odlovili, mu nadeli telemetrično ovratnico in ugotovili, da je mladič ženskega spola. Z genetskimi analizami so potrdili, da je oče mladiča ris Goru," so sporočili iz projektne skupine LIFE Lynx.
Populacija risa, ki si jo med drugimi delita Slovenija in Hrvaška, je trenutno po njihovih navedbah izredno majhna in izolirana, njeni osebki pa so med seboj zelo sorodni, zaradi česar ji grozi izumrtje. Stopnjo sorodnosti bodo v okviru projekta LIFE Lynx znižali z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. Prva od 14 risov, ki jih nameravajo vključiti v populacijo v Sloveniji in na Hrvaškem, sta bila risa Goru in Doru iz Romunije.
Dva nova risa v Slovenijo
V letošnjem letu so sodelavci iz nevladne organizacije ACDB, partnerji projekta LIFE Lynx iz Romunije, ujeli že tri rise, ki bodo preseljeni v Dinaride.
Dva risa bosta doseljena v dinarske gozdove v Sloveniji, en ris pa bo preseljen na Hrvaško, na območje Narodnega parka Paklenica na Velebitu.
LIFE Lynx
"Obe karanteni v Sloveniji sta pripravljeni za sprejem novih dveh risov. Risa bosta prepeljana v Slovenijo, ko bodo znani rezultati vseh veterinarskih preiskav in urejena vsa potrebna dokumentacija," pravi koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije.
Mala se je skotila kasneje
Za uspeh doselitve je ključnega pomena, da se geni doseljenih risov vključijo v populacijo. Zato so bili strokovnjaki pri projektu toliko bolj veseli, ko so s pomočjo telemetričnih podatkov, fotografij s foto-pasti in genetskih analiz potrdili, da je do tega že prišlo. Zabeležili so prvega potomca risa Goruja, risinjo, ki so jo poimenovali Mala.
Goruja so aprila 2019 pripeljali iz Romunije v Slovenijo, 15. maja 2019 pa ga lovci in projektni sodelavci izpustili iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku. Po izpustu je ris Goru prišel na območje teritorija risinje Teje na Mali Gori. Njuno srečanje so zabeležili s pomočjo telemetričnih ovratnic, ki jih nosita oba risa. Do parjenja med Tejo in Gorujem je prišlo v obdobju njunega druženja v prvem tednu junija, ko samice evrazijskega risa sicer navadno že kotijo, Teja pa je mladiča skotila avgusta.
Risinjo Malo so sodelavci projekta z oddelka za Biologijo, Biotehniške Fakultete, Univerze v Ljubljani v januarju opremili s telemetrično ovratnico. "Risinji Mali smo nadeli telemetrično ovratnico, da bomo lahko spremljali njeno gibanje po tem, ko se bo ločila od svoje mame," pravi. dr. Hubert Potočnik.
Ker je Mala manjša, kot so običajno risi v tem času, ima tudi manjše možnosti za preživetje po tem, ko jo bo mama zapustila. Telemetrična ovratnica bo tudi omogočila, da bodo projektni sodelavci po potrebi lahko Mali s hranjenjem pomagali preživeti kritične mesece do popolne osamosvojitve.
LIFE Lynx
S potrditvijo Gorujevega "očetovstva" so dokazali začetek vključevanja dednine novo doseljenih karpatskih risov v genetsko osiromašeno dinarsko populacijo: "To je ključnega pomena za reševanje težav, povezanih s sokrvjem (parjenjem v sorodstvu) v dinarsko-JV alpski populaciji risa in bo pripomoglo k preprečevanju njenega izumrtja."
