Ideja in tehnologija za programom Google Earth ni bila izumljena v eni izmed tehnoloških korporacij v Silicijevi dolini , temveč v Nemčiji s strani start-up podjetja ART+COM približno desetletje pred izdajo programa Google Earth leta 2001.
Miniserija The Billion Dollar Code prikazuje zgodbo o študentu in računalniškemu programerju, ki sta v zgodnjih 90-ih izumil računalniški program, ki omogoča slikovno predstavitev uporabnikove lokacije. Izumljena tehnologija, imenovana Terravision, je uporabniku omogočila obisk in opazovanje krajev, mest, gora in drugih geoloških čudes. Uporabniku je omogočila tudi približan ogled katerekoli lokacije na svetu. Leta 2014 je podjetje ART+COM vložilo tožbo zoper Google Earth, ki naj bi kršil patentne pravice programa Terravison iz leta 1995. Prva implementacija programa Terravision je bila opravljena na Onyx računalnikih, ki jih je razvil Silicon Graphics Inc. Leta 2006 sta Art+Com in Google poskušala skleniti licenčni dogovor in nakupu patenta Terravision. Vendar, Google je kmalu ugotovil, da je TerraVision že patentiran v Nemčiji in posledično javno dostopen. Google je preko dveh peticij poskušal doseči neveljavnost patentne zaščite TerraVison v ZDA, leta 2014 pa je Art+Com vložil tožbo proti Googlu. Sodišče ni preučevalo podobnosti med kodo uporabljeno v TerraVision in Google Earth, temveč se je ukvarjalo z vprašanjem ali je Art+Com-ov patent sploh veljaven. Google je utemeljeval, da je program TerraVision bil javno objavljen še pred pridobitvijo patentne zaščite 1995 kar je tudi uspešno dokazal. Zahtevek Art+Coma je bil zavrnjen in ameriški patent za Terra Vision podjetja Art+Com je bil razglašen za neveljavnega.
The Billion Dollar Code odlično prikaže napake, ki jih je naredilo start up podjetje Art+Com in ki jih še danes delajo številna start-up podjetja.
ART+COM ni prepoznalo komercializirane vrednosti izuma
V seriji je prikazano, da je skupina, ki je razvijala program TerraVision smatrala program za poseben, umetniški projekt in ne za povsem novo tehnologijo, ki bi jo bilo mogoče komercializirati. Pogosto start-up podjetja spregledajo katere izdelke, dele poslovanja ali ideje bi bilo potrebno zaščititi in na katere načine je novo tehnologijo mogoče uporabljati.
Javno razkritje izuma pred vložitvijo vloge za patentno zaščito
Program TerraVision je bil javno razkrit še pred kakršnokoli patentno prijavo tehnologije. Tehnologija je bila predstavljena tudi ljudem, ki so sodelovali pri razvoju Google Earth.
V mnogih jurisdikcijah, vključno z Združenim kraljestvom, Evropo in Kitajsko kakršnokoli javno razkritje preprečuje patentiranje izuma, saj mora biti izum povsem nov in originalen, da je lahko patentiran. V seriji eden od ustanoviteljev start-upa zaposlenemu v Silicon Graphics Inc. navdušeno pripoveduje podrobnosti o algoritmu TerraVision. Zaposlen v Silicon Graphics Inc. kasneje postane del ekipe, ki razvije program Google Earth. Razkrivanje informacij o tehnologiji in izumu tretjim osebam povečuje možnost za kršitve intelektualne lastnine, kraje in kopiranje tehnologije. Start-upi morajo preden se s tretjimi osebami pogovarjajo o financiranju, komercializaciji ali čemurkoli kar je povezano z njihovim izumom, podpisati pogodbo o nerazkritju podatkov ali pogodbo o zaupnosti.
Problematika zaščite programske opreme
Programsko opremo je mogoče zaščititi z različnimi vrstami pravic intelektualne lastnine in sicer z: avtorsko pravico, patentom, blagovno znamko in poslovno skrivnostjo. Podjetja lahko pri svojem izumu zaščitijo različne elemente programske opreme z dvema ali več pravicama intelektualne lastnine. potrebe svojega podjetja uporabijo dva ali več zaščitnih mehanizmov.
Avtorska pravica ščiti le kodo, ki je napisana, ne pa tudi funkcij, ki jih koda izvaja. Patenti pa ščitijo funkcijo, kar omogoča širšo zaščito programske opreme v primerjavi z avtorsko pravico.
ART+COM je pravilno zaščitil svojo programsko kodo s patentom, kar mu je tudi omogočilo vložiti tožbo proti Googlu in se dogovarjati z Googlom o licenciranju svoje tehnologije, vendar je naredil veliko napako s prehitrim javim razkritjem svojega izuma. Izjemno pomembno je, da se programsko kodo zaščiti že zelo zgodaj, saj je na sodišču izjemno težko dokazati, da je bila programska koda ukradena ali kopirana.
