V Sloveniji je govedoreja pomembna kmetijska dejavnost. Travniki in pašniki v Sloveniji zavzemajo več kot polovico vseh kmetijskih površin v uporabi. In prav na teh površinah je govedoreja ključnega pomena. Z govedorejo se ukvarjajo številni kmetje, med njimi tudi Peter Peternel. Pravi, da govedo redijo že odkar so starši pred desetletji zgradili kmetijo, mleko pa so začeli oddajati nekoliko kasneje, vendar je tudi od tega minilo že več kot 40 let.
V delo na kmetiji je vpeta celotna družina, pojasnjuje Peternel: "Kmetovanje je vedno vključevalo vse družinske člane, ki so živeli na kmetiji. Pri nas sem jaz tisti, ki vodi kmetijo in sem registriran kot kmečki zavarovanec. Podobno kot je bila navada v starih časih, še danes pri delu pomagajo tudi družinski člani. To so moji štirje otroci in žena, ki sicer hodi v službo. Prav tako je dobrodošla pomoč mojih staršev, ki so mi predali dragoceno znanje o živinoreji."
Posebna skrb je namenjena zdravju in dobremu počutju živali
Kmetija se nahaja na jugovzhodnem delu Gorenjske, v 42 kilometrov dolgi Poljanski dolini. Posest obsega 9,5 ha travnikov in kar 16,5 ha gozda. V hlevu, kot pravi sogovornik, imajo v povprečju 12 krav molznic, poleg pa še 3 mlajše telice. Vso govedo je lisaste pasme. Ko imajo bikce, jih običajno prodajo, že ko so stari 10 dni. Da jim zjutraj za zajtrk ne zmanjka svežih jajc, imajo na kmetiji tudi 12 kokoši.
Peter Peternel se zaveda pomembnosti zdravja in dobrega počutja živali: "Krave krmimo s kakovostno, povečini doma pridelano ter pospravljeno krmo. Prav tako zagotavljamo redne veterinarske preglede."
Ko je živina primerne starosti, kmetija pri odkupu tesno sodeluje s tamkajšnjo zadrugo, pojasnjuje Peter Peternel: "Mi tako meso kot mleko prodamo v Loško zadrugo, ki je zanesljiv odkupovalec in redni plačnik. Zadruga ima zelo pomembno vlogo, saj zagotavlja odkup mleka in mesa pa tudi zbiranje ter vso organizacijo s prometom živil. Nam kmetom zagotovi tudi nižje cene žit in krmil."
Za kakovostno meso je potrebna kakovostna krma
Na kakovost mesa vpliva več dejavnikov. Sogovornik slikovito ponazarja, da na dober zrezek vpliva že krma za živali: "Pri nas uporabljamo balirano in naravno posušeno krmo. Košnja trave mora biti izvedena v pravem času, da vsebuje čim več hranljivih snovi in beljakovin. Veliko pozornosti namenjamo temu, da v krmi ni prsti, ki je zelo neugodna za prebavila krav. Krma ima izjemno velik vpliv na kakovost mesa in mleka. Želim si, da bi bilo zavedanje o pomembnosti krme večje in da bi se kakovost krme odrazila tudi v odkupni ceni mesa in mleka."
Vključenost v nacionalno shemo ''izbrana kakovost''
Številni slovenski pridelovalci in predelovalci hrane se vključujejo v nacionalno shemo kakovosti, imenovano ''izbrana kakovost''. V skladu s kriteriji te sheme delujejo živinorejci, vključno s Peterom Peternelom: "Shema ''izbrana kakovost'' natančno določa kriterije, po katerih moramo delovati. Na primer, predpisuje posamična krmila, ki jih je prepovedano uporabljati v prehrani živali. Tako na naši kmetiji uporabljamo samo dovoljena krmila in vitamine, za katera moramo po zahtevah redno voditi tudi evidenco nakupa."
Shema ''izbrana kakovost'' je sinonim za živila slovenskega porekla. Pridelovalci in predelovalci mesa so pri svojem delovanju podvrženi nadzoru neodvisnih certifikacijskih organov. Meso in mesni izdelki ter mesni pripravki, ki so pridelani in predelani v skladu s to shemo, pa so dokazano kakovostna živila, kar označuje tudi znak ''izbrana kakovost – Slovenija''.
"Naše meso je označeno z znakom ''izbrana kakovost – Slovenija''. Ta znak potrošniku jamči, da je bila žival rojena in rejena v Sloveniji in da je bilo meso tu tudi predelano. Marsikateri potrošnik posega po živilih s tem znakom prav zaradi zagotovila, da je dobil hrano slovenskega porekla. To pomeni, da denimo meso ni prepotovalo na tisoče kilometrov od pašnika ali hleva do trgovske police. Druga plat resnice pa je, da se dandanes nekateri potrošniki za nakup odločajo zgolj na podlagi cene in ne posvečajo pozornosti poreklu in kakovosti," izpostavlja sogovornik in dodaja: "Zato je z vidika enotne promocije kakovostnih slovenskih živil na trgu shema ''izbrana kakovost'' dobrodošla. Prispeva namreč k ozaveščanju potrošnikov o pomenu in prednostih slovenskih živil. To pa v naslednjem koraku vodi v to, da potrošniki zahtevajo in v trgovini tudi poiščejo lokalno proizvedene izdelke."
Potrošnik ima ključno vlogo pri podpirajo lokalnih kmetovalcev
V lanskem letu je epidemija covida-19 pustila posledice v vseh panogah, izjema ni bilo niti kmetijstvo. Kot pravi Peter Peternel, je imela epidemija negativen vpliv na kmetijstvo, saj so se odkupne cene, zlasti cene mesa, iz že tako nizkih cen še znižale. Ob tem pojasnjuje: "Žal smo padce odkupnih cen nosili kmetje, torej pridelovalci hrane. Kljub temu pa bi kot pozitivno izpostavil to, da se povpraševanje po lokalni hrani vendarle krepi."
Ne izvirajo pa vse težave zgolj iz lanskega leta, opozarja sogovornik. Že nekaj časa je prisoten trend upadanja števila kmetij. In ta trend se bo po njegovi oceni nadaljeval. Tudi zaraščanje obdelovalnih zemljišč je vse večje, zlasti po strmih hribovitih terenih, kjer je kmetovanje veliko bolj zahtevno. Potrebnega je več časa in truda za enako pridelano enoto krme, kot na lepših obdelovalnih površinah.
"Prav tako se slovenski pridelovalci in predelovalci težko kosamo s poceni uvoženo hrano iz tujine. Dokler bo prevladoval tržni sistem prodaje in nabave kmetijskih pridelkov, ne moremo pričakovati ustavitve trenda upada števila kmetij. Ta sistem nas sili v povečanje količin pridelanih proizvodov, kar pa v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, katerega del je tudi naša posest, ne moremo zagotoviti. Strošek pridelave v primerjavi z ravninskimi kmetijami ali poceni ter pogosto manj kakovostnimi uvoženimi izdelki je neprimerljiv in nekonkurenčen. Del pogače, ki jo dobi kmet v celotni prehranski verigi, je premajhen. Sektor kmetijstva bi zato moral imeti status strateškega pomena na državni ravni. Rešilna bilka, ki se je oprijemamo slovenski kmetje, je kakovost, ki temelji na lokalni pridelavi in predelavi. In tukaj imajo odločilno vlogo potrošniki, da z nakupom lokalnih, slovenskih živil zagotavljajo nadaljevanje tradicije kmetovanja v Sloveniji."
Ohranjanje slovenskih kmetij je ključno za zagotovitev prehranske varnosti
Kakšna bo prihodnost slovenskega podeželja? Bomo lahko v prihodnosti potrošniki jedli hrano, ki bo proizvedena v Sloveniji? Na vprašanje, ali je s kmetijo vredno vztrajati, Peter Peternel pojasnjuje: "Zaenkrat še nameravamo vztrajati pri trenutni kmetijski pridelavi, vse pa je odvisno od politike kmetijstva v prihodnje in predvsem odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Cene vseh življenjskih stroškov namreč rastejo, kar pomeni dejansko znižanje cen pridelkov. Mlajšo generacijo navajamo na delo, ne moremo pa od njih pričakovati, da bodo vztrajali s kmetovanjem, saj trenutno sama kmetija ne omogoča dostojnega preživetja."
Za konec Peter Peternel dodaja, da je kakovostna lokalna hrana naša največja dobrina: "Veliko ljudi ima lokalno hrano za samoumevno, a temu ni tako. Kakovostno pridelana hrana je podpisana s trdim delom kmetovalcev, ki si prizadevamo za kakovost živil iz naše bližine. Kar pomislite, kakšen užitek je, ko dobite postrežene okusne domače jedi. Tudi sam si z veseljem postrežem krožnik domače goveje juhe ali pa kakšen košček doma pridelanih suhomesnatih izdelkov. Domače je najboljše, saj vem kaj pridelam in kaj pojem. In to privoščim tudi potrošnikom v Sloveniji."
Poseganje po izdelkih z znakom ''izbrana kakovost – Slovenija'' pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj bo torej slogan kampanje ''Najboljše imamo doma'' čim večkrat naše vodilo pri nakupih.
