Vsak, ki je vsaj za trenutek pomislil, da bi na strehi postavil sončno elektrarno, se je zagotovo vprašal, ali imam primerno streho in, ali si lahko takšno naložbo privoščim. Obe vprašanji sta pravi in na obe bodo odgovorili strokovnjaki pri GEN-I Sonce.
Ker se, kot radi pravimo, vse začne in konča pri denarju, začnimo zgodbo o sončni elektrarni tam, kjer nas čevelj v resnici najbolj žuli. Kolikšna je naložba v sončno elektrarno, kako jo bomo odplačevali, ali se naložba v sončno elektrarno sploh izplača, ali pa ni morda bolje denarja naložiti v kaj drugega?
Sončna elektrarna se tako rekoč odplačuje sama
V Sloveniji njihovo število raste, samo pri GEN-I Sonce so zgradili več kot 900 mikro sončnih elektrarn, kar je zagotovo dovolj močan argument, da se naložba izplača. Višina naložbe v sončno elektrarno je seveda odvisna od tega, kako veliko napravo potrebujemo, a bolj pomembno kot to, je dejstvo, da se ta odplačuje tako rekoč sama. Kako? Skozi prihranke pri stroških za električno energijo, ki jih gospodinjstvo plačuje pred postavitvijo sončne elektrarne.
Namesto elektrike plačujemo kredit
Bodimo še bolj konkretni. Po podatkih GEN-I Sonce je povprečna letna poraba elektrike v gospodinjstvih, ki so jim že postavili sončne elektrarne 9200 kWh, zato je povprečna priključna moč teh elektrarn 9 kW. Pred namestitvijo je bil mesečni račun za elektriko 97,09 evra. Po vgradnji sončne elektrarne nam po odštetju prej omenjenih dajatev na položnici za elektriko ostane za plačilo 13,95 evra, k temu pa dodamo še 84,92 evra, kolikor je znesek mesečnega obroka potrošniškega kredita, ki ga odplačujemo 15 let in s katerim je financirana naložba. Seštevek je 98,87 evra, kar je praktično enako prejšnjemu strošku na položnici. Namesto elektrike plačujemo kredit, zato se stroški gospodinjstva ne povečajo, temveč ostanejo enaki.
Po 15 letih bo sončna elektrarna odplačana, kar pomeni, da bo preostalih 15 let, življenjska doba sončnih elektrarn, ki jih vgrajujejo pri GEN-I Sonce, je 30 let, strošek na položnici za elektriko znašal 13,95 evra, ki ga sestavljajo strošek obračunske moči in prispevek za SPTE in OVE ter nadomestilo za samooskrbo. Strošek za obračunsko moč ter prispevek za OVE in STPE so stroški, ki ju odjemalci električne energije tudi zdaj plačujemo glede na moč elektro priključka. Plačujemo ju torej tudi, če ne porabimo nič elektrike.
Pri izračunu moči je treba upoštevati potrebe po elektriki
Da bo naložba smotrna oziroma bo izpolnila pričakovanja, pa je treba natančno izračunati za posamezno gospodinjstvo primerno moč sončne elektrarne. V GEN-I Sonce svetujejo, da se gospodinjstvo zaradi sistema samooskrbe in letnih neto meritev oddane in prevzete elektrike, odloči za sončno elektrarno, ki bo proizvedla toliko ali nekaj manj elektrike, kot je potrebuje.
Kot izhodišče pri izračunu velikosti oziroma moči mikro sončne elektrarne strokovnjaki upoštevajo porabo elektrike v gospodinjstvu. Če v bližnji prihodnosti načrtujemo na primer prenovo ogrevalnega sistema z vgradnjo toplotne črpalke ali pa morda nakup električnega avtomobila, je smiselno pri izračunu upoštevati tudi te ali morebitne druge večje porabnike elektrike, ki jih bomo priključili.
Morda zdaj še ne vemo, ali bomo v prihodnje kupili električni avtomobil, menjavo ogrevalnega sistema pa načrtujemo šele čez 10 let. V tem primeru vgradimo sončno elektrarno, ki bo pokrila zdajšnje potrebe, čez leta, pa jo, če imamo seveda dovolj površine na strehi, dogradimo z dodatnimi fotonapetostnimi moduli.
Za en kilovat moči potrebujemo sedem kvadratnih metrov strehe
Velikost sončne elektrarne ni odvisna zgolj od porabe električne energije, temveč tudi od površine strehe. Najmanjša potrebna površina za oskrbo zelo varčnega gospodinjstva, ki porabi okrog 3000 kWh elektrike na leto, je 21 kvadratnih metrov ali drugače, za vsak kilovat priključne moči potrebujemo približno sedem kvadratnih metrov strehe.
Streha obrnjena na jug bo najbolj osončena
A preden ugotovimo, kako veliko elektrarno lahko postavimo, je treba preveriti ali je streha pravilno orientirana. Najbolj učinkovita oziroma največ elektrike bo proizvedla naprava, ki bo vgrajena na streho, obrnjeno na jug, jugovzhod ali jugozahod. To pomeni, da njeno sleme poteka v smeri vzhod – zahod.
Če te možnosti nimamo, lahko sončno elektrarno vgradimo tudi na streho, ki je obrnjena povsem na vzhod ali zahod, vendar moramo vedeti, da bo zaradi manjše osončenosti proizvedla nekaj manj elektrike, zato se bo tudi doba vračila v naložbo podaljšala za nekaj mesecev. Strokovnjaki iz GEN-I Sonce pa odsvetujejo postavitev sončne elektrarne na severno stran strehe.
Sončno elektrarno lahko vgradimo tudi na garažo
Sončno elektrarno ni nujno vgraditi na streho stanovanjske hiše. Če ta na primer nima ustrezno orientirane strehe, jo lahko vgradimo na streho garaže, gospodarskega poslopja ali kakšnega drugega objekta. Pogoj je le, da so našteti objekti zgrajeni skladno z veljavno zakonodajo in hkrati priključeni na notranjo inštalacijo objekta, ki se samooskrbuje.
Primerne so vse vrste strešnih kritin in oblike streh
Za vgradnjo so primerne prav vse vrste strešne kritine in vse oblike streh: dvokapne, enokapne, ravne ali štirikapne. Po ogledu strokovnjaki izberejo za posamezno streho najprimernejšo konstrukcijo, na katero se namestijo fotonapetostni moduli. Te vedno vgradijo tako, da ne vplivajo na morebitno uveljavljanje jamstva za strešno kritino, hkrati pa pri GEN-I Sonce zagotavljajo 10-letno jamstvo, da streha zaradi vgradnje sončne elektrarne ne bo puščala.
Ker pa je naložba v sončno elektrarno dolgoročna, je pred njeno vgradnjo dobro preveriti stanje ostrešja in strešne kritine. Če je eno ali drugo staro in dotrajano, je treba obnovo izvesti pred vgradnjo sončne elektrarne, sicer pa obnova ostrešja ali menjava strešne kritine nista pogoj za postavitev.
Osončenost je zadostna povsod po Sloveniji
Eno od vprašanj, ki jih imamo pred odločitvijo o sončni elektrarni je tudi, ali je lokacija, kjer stoji naša hiša, dovolj osončena. Podatki o osončenosti kažejo, da je sonca za postavitev sončne elektrarne dovolj v prav vseh delih Slovenije. Razlike so majhne, v Portorožu je osončenost zgolj 10 odstotkov večja kot na primer v Ljubljani, pravijo v GEN-I Sonce. V povprečju tako sončna elektrarna iz vsakega priključenega kilovata proizvede 1100 kWh električne energije.
