"V preteklosti smo imeli kar nekaj primerov v zvezi s poškodbami otrok v šoli. Sicer opažamo kar veliko povpraševanja po odškodninskih pravicah, kjer se poškodujejo otroci. V zvezi s tem moramo žal večini prosilcev zavrniti našo pravno pomoč, saj velikokrat ne obstaja možnost pridobiti odškodnino. Tudi takrat, ko bi si sicer po našem mnenju otrok kot oškodovanec, oz. starši otroka kot njihov zakoniti zastopnik, zaslužili," pravi Dorian Planinšec iz podjetja Visoka odškodnina Planinšec, d.o.o. Razlog za zavrnitev nekaterih primerov so zelo strogi pravni standardi, ki so razvidni iz sodnih praks.
Tanka meja med nujnim nadzorom in neživljenjskimi zahtevami
"Ker je otrok bil star samo 4 leta in se je nahajal na višini enega metra na toboganu, bi vzgojiteljica morala stati v neposredni bližini otroka in imeti njegovo gibanje pod takšnim nadzorom, da bi padec preprečila," ugotavlja pravnik in dodaja, da bi bila lahko v podobnih okoliščinah ob le malenkostno spremenjenem poteku padca krivda vzgojiteljice izključena. "V kolikor bi otrok nerodno padel ob pristanku, ko bi se spustil po toboganu, načeloma ne bi odgovarjal nihče. Po sodni praksi je nemogoče pričakovati od vzgojiteljice, da morata biti nadzor in neposredno varstvo v vsakem trenutku takšna, da bo možnost poškodbe absolutno izključena. To bi bilo nerealno in neživljenjsko," Planinšec opisuje sodno prakso v Sloveniji. Igra, zlasti kolektivna, je pomemben del razvoja otrok in vedno povezana z določenim tveganjem. Zato mnogo poškodb pri otrocih enostavno ni mogoče preprečiti. "Pretiran nadzor (ali celo prepoved) tudi tistih iger, ki nosijo minimalna tveganja, je v nasprotju s cilji vzgojno-varstvene dejavnosti. Med te cilje spada tudi vzgoja in skrb za razvoj otrokovih gibalnih sposobnost," dodaja pravnik.
Kako in kdaj po pravno pomoč
V podjetju Visoka odškodnina Planinšec staršem svetujejo, da se v primeru poškodb obrnejo na pravne strokovnjake. "V kolikor želijo doseči odškodninsko upravičenje v primeru poškodbe otroka, bodo sami to pravico dosegli zelo težko. V sodni praksi je meja odgovornosti zavoda (vrtec, šola), torej kdaj prevzame odgovornost zavod, kjer se je otrok poškodoval, zelo strogo postavljena. Potrebno je res dobro argumentirati nastali škodni dogodek, predvsem znake krivdne odgovornosti."
Najpogosteje se po izkušnjah Planinšca otroci v vrtcih poškodujejo pri padcih z višine na raznih igralih, padejo med tekom ali nerodno pristanejo pri spustih s toboganom. Starši šolarjev se na pravno pomoč obrnejo predvsem po fizičnih obračunih med šolarji in zaradi poškodb med športno igro.
"V kolikor želite doseči odškodninsko upravičenje je dobro, da se obrnete na pravnega strokovnjaka, bodisi odvetnika, bodisi odškodninsko družbo. Upamo, da bo v prihodnje čim manj tovrstnih poškodb z vzpostavitvijo preventivnih dodatnih ukrepov pri nadzorih nad otroci."
- Dorian Planinšec, Visoka odškodnina Planinšec d.o.o.
Kaj pa, ko pride do poškodbe zaradi fizičnega obračuna med sošolci?
Ko otroci svojih težav ne uspejo ali ne znajo rešiti na miren način, pogosto prihaja do fizičnih obračunov. Poškodbe, ki jih otrokom zadajo drugi otroci, so med najpogostejšimi razlogi za odškodninske zahtevke. Verjetnost uspešno pridobljene odškodnine pa razmeroma nizka. "Pri otrocih v osnovni šoli so meje civilne odgovornosti zaposlenih še strožje opredeljene. Odškodninska odgovornost je lahko tako na strani šole kot staršev mladoletnika, ki je drugemu učencu povzročil škodo na telesu," ugotavlja Planinšec.
Pravna presoja je ali je škoda zaradi opustitve dolžnega ravnanja učitelja (zaradi premajhne skrbnosti pri nadzoru šolarjev) ali je šlo zgolj za nesrečen slučaj pri določenem škodnem dogodku.
- Dorian Planinšec, Visoka odškodnina Planinšec d.o.o.
"Glede odgovornosti vzgojno-izobraževalnega zavoda se pri pretepih med učenci uporablja 144. člen obligacijskega zakonika, ki določa odgovornost za mladoletnika tako, da za škodo, ki jo povzroči, odgovarja zavod, razen, če dokaže, da je opravljal nadzorstvo z dolžno skrbnostjo ali, da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu," dodaja pravnik. V praksi to pomeni, da mora učitelj, ki opravlja nadzor nad otroci, reagirati in preprečiti pretepe, če jih je možno preventivno zaznati. Odškodnino je tako možno pridobiti, če se izkaže oz. se lahko dokaže, da bi učitelj lahko preprečil pretep. "Učitelj konfliktov med učenci ne sme jemati zlahka. Dovolj vestno mora opravljati nadzor nad spori med učenci in se gibati na območju, ki bi ga moral nadzorovati, ter pravočasno zaznati neljube dogodke in jih na ustrezen način preprečiti. V kolikor učitelj vestno opravlja svojo nalogo, a fizičnega obračuna kljub temu ni uspel prepreičiti, šola kot ustanova ne odgovarja," pravi Planinšec.
Za razumevanje odgovornosti pomemben obligacijski zakonik
Vprašanje kdaj so za dejanja svojih otrok odgovorni starši in kdaj skrbniki, v Sloveniji torej ureja Obligacijski zakonik. "144. člen obligacijskega zakonika definira v več odstavkih, da je za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik, medtem ko je pod nadzorstvom skrbnika, šole ali druge ustanove, odgovarjajo skrbnik, šola, oziroma druga ustanova, razen, če uspejo dokazati, da so opravljali nadzorstvo z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Starši ne odgovarjajo, če je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu in, če je ta zanjo odgovoren," izpostavlja Planinšec.
O fizičnih obračunih med šolarji:
"Takšne dogodke je potrebno preprečiti in jih resno obravnavati, ne samo odškodninsko. Ker spoznavamo, da je vedno več nasilja med učenci in tudi posledično poškodb, bi morali učitelji biti toliko bolj vestni pri nadzoru nad dogajanju v prostorih, kot so slačilnice, toaletni prostori, šolska dvorišča itd., da bi se ti dogodki pravočasno preprečili."
- Dorian Planinšec, Visoka odškodnina Planinšec d.o.o.
Po 145. členu obligacijskega zakonika pa lahko ustanova (npr. šola) od staršev "storilca", ki je oškodovancu zadal poškodbe, zahteva plačani znesek za odškodnino v obliki regresnega zahtevka. To lahko stori v primeru, da je škoda nastala zaradi "slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starši, ali če se tudi sicer škoda lahko pripiše njihovi krivdi".
