Kaj je HPV in kaj povzroča?
Najprej pojasnimo, da pri HPV-ju ne gre zgolj za en virus. Ta oznaka zaobjema skupino virusov, poznamo več kot 200 različic oziroma genotipov, najdemo pa jih lahko v koži in sluznicah ljudi. Po svetu je danes s HPV okuženih približno 600 milijonov ljudi.
Okužba s HPV, za katero ne poznamo zdravila, lahko povzroči različne zdravstvene težave. Večina okužb mine spontano, brez bolezenskih znakov in brez posledic. 45 genotipov virusa povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. Nekateri manj rizični genotipi so vzrok neprijetnih in trdovratnih genitalnih bradavic, poznamo pa tudi trinajst zelo nevarnih genotipov HPV.
Slednji lahko povzročijo raka materničnega vratu, nožnice in vulve pri ženskah, raka penisa pri moških ter raka zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih. Visokorizični genotipi HPV so tako odgovorni za skoraj vse primere raka materničnega vratu, 88 % raka zadnjika, 78 % raka nožnice, četrtino primerov raka ženskega zunanjega spolovila (vulve), polovico primerov raka penisa ter skoraj tretjino (31 %) primerov raka ustnega dela žrela.
Rak materničnega vratu je na primer drugi najpogostejši rak, takoj za rakom dojk, za evropske ženske med 15. in 44. letom starosti. Kljub nekaterim učinkovitim ukrepom, je rak materničnega vratu še vedno zdravstveni problem tudi v Sloveniji, kjer na letni ravni za njim zboli okrog 120 žensk, med 40 in 50 pa jih vsako leto umre, navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poleg tega mora pri nas zaradi predrakavih sprememb, ki so posledica kronične okužbe z enim od rakotvornih HPV, vsako leto na operacijo več kot 1600 žensk.
Kako se okužimo in kdo je najbolj izpostavljen?
Okužbe s HPV se najpogosteje prenašajo z vaginalnimi, analnimi in oralnimi spolnimi odnosi. Vendar ne izključno. Dovolj so namreč že tesni intimni stiki vseh vrst, na primer stiki s sluznico ali kožo okužene osebe. Med različnimi deli telesa jih lahko prenašamo tudi z rokami, lahko pa se prenesejo tudi z matere na novorojenčka ob porodu. Večina ljudi se sicer okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let.
Kdor je spolno aktiven, lahko dobi HPV tudi, če je imel spolni odnos le z eno osebo. Simptomi pa se lahko razvijejo tudi leta po spolnem odnosu z okuženim. Zaradi tega je tudi težko vedeti, kdaj ste virus prvič dobili. Pomembno je vedeti, da za okužbo s HPV ni zdravila. Lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe.
Čeprav morda velja nekakšno splošno prepričanje, da je virus nevaren predvsem za ženske, to ne drži povsem. Okužijo se lahko tako moški kot ženske. Manj je znano, da HPV povzroča številne bolezni tudi pri moških oziroma dečkih. Po okužbi s HPV se lahko pri moškem razvije rak penisa, ustnega dela, žrela, prav tako lahko v spolovilu ali žrelu nastanejo papilomi, bradavice, ki se kljub posegu v 30 odstotkih pojavijo ponovno. Stroka zato ugotavlja, da za t. i. čredno imunost ne zadošča zgolj cepljenje deklic, ki bi pasivno zaščitilo tudi dečke, ampak je potrebno tudi cepljenje dečkov.
Kako se zaščititi?
Recept za zaščito je zelo preprost. Strokovnjaki so si enotni, da se najučinkoviteje pred okužbo s HPV in s tem pred rakom zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji se ga od lanskega leta lahko brezplačno udeležijo tako deklice kot tudi dečki od 6. razreda osnovne šole oziroma od 12. leta starosti dalje.
Pomembno pa je, da se mladostniki cepijo dovolj zgodaj, saj je najbolj učinkovito pred prvo okužbo. Za večino otrok sta dovolj le dva odmerka cepiva, če se cepijo pred 15. letom starosti, zato strokovnjaki pozivajo starše, da s pravočasno odločitvijo za cepljenje njihovih otrok v mladosti, poskrbijo za njihovo zdravje v odrasli dobi. Ko je okužba enkrat prisotna, je namreč cepivo ne zdravi. Cepljenje je sicer priporočljivo do 26. leta starosti, po tej starosti pa je priporočljivo po individualni presoji, glede na tveganje za okužbo.
»V šolskem letu 2020/21 smo v Sloveniji zabeležili 49,8 % precepljenost šestošolk proti HPV, kar je skoraj 9 % manj kot v šolskem letu 2019/20, ko je precepljenost znašala 58,5 %,« opozarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Se je pa kljub temu dvignila precepljenost dečkov. Pred uvedbo cepljenja dečkov proti HPV v program cepljenja se je v Sloveniji proti HPV cepilo med 3 % in 5 % dečkov, do konca junija 2022 pa je po preliminarnih podatkih polno cepljenje proti HPV prejelo okoli 15 % dečkov, rojenih leta 2010.
Ali je cepivo učinkovito?
Cepljenje z devetvalentnim cepivom, ki je na voljo v Sloveniji velja za zelo učinkovito zaščito pred okužbami s sedmimi najpogostejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, danke in ustnega dela žrela ter pred dvema genotipoma HPV, ki povzročata do 90 % genitalnih bradavic. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju, pa so največkrat blagi in prehodni.
Odločitev v drugi smeri, torej proti cepljenju, ima lahko velike posledice za zdravje. Posameznik, ki ni bil cepljen, ima bistveno večje tveganje, da bo zbolel za določenimi raki ali predrakavimi spremembami, in tudi večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, kot tudi za zaplete po zdravljenju teh.
Dr. Šinkovec Zorko ob tem poudarja, da zaščita po cepljenju traja vsaj deset let in je najverjetneje dolgotrajna.
